Pri Makedoniji je najmanjša težava njeno ime
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Predsednik Makedonije Gjorge Ivanov je veliki zmagovalec nedeljskega referenduma, na katerem večina državljanov ni želela potrditi protiustavnega dogovora med Skopjem in Atenami, ki ga je brez minimalne pravne podlage podpisala vlada Zorana Zaeva. Dogovor je od Makedonije zahteval spremembe pri imenu države, polovici ustave, izbris nacionalne pravoslavne cerkve. Obenem pa omogočil nadzor Helenske republike nad katerimkoli vprašanjem povezanim s sporazumom.
Ker bi morala Makedonija večji del lastne suverenosti predati tuji državi, so državljani v nedeljo sledili apelu predsednika Ivanova in raje bojkotirali referendum. Glasovalo je samo 36 % volivcev. Znatno premalo za veljavnost posvetovalnega referenduma. Če odštejemo 20 % glasov, ki prihajajo z območij, na katerih živi albanska manjšina, je le 12 % Makedoncev podprlo referendum. Socialistični premier Zaev je dejansko dobil še manj glasov, kot jih ima v parlamentu njegova stranka.
»Bitka za Makedonijo« je izredno kompleksna geopolitična igra, v kateri se srečujejo regionalni in mednarodni interesi. Prvi element je albanska manjšina, ki podpira Zaeva, ker v zameno pričakuje preoblikovanje države v federacijo. Federacija bi omogočila enakopravnost albanskemu jeziku in kulturi. Na obstoj sodelovanja albanskih predstavnikov z makedonskim premierjem kaže tudi dejstvo, da je Edi Rama, albanski premier, v nedeljo popoldne z uradnim tvitom spodbudil sonarodnjake, ki živijo na makedonski strani meje, h glasovanju. Kar je v neposrednem nasprotju z načelom nevmešavanja v notranje zadeve tuje države.
Tudi Evropska komisija, ki je zaradi Junckerjeve odločitve o zamrznitvi širitvenega procesa kriva za slabšanje stabilnosti na Balkanu, podpira in kot nujno potrebno prikazuje sprejetje dogovora z Atenami, ker je to edini način, s katerim bi lahko opravičili lastno nesposobnost. Uradna propaganda nas prepričuje, da bi sprejetje sporazuma dokončno omogočilo umik Grške blokade za vstop Makedonije v EU in v Nato.
V resnici pa sta Grčija in Makedonija pod okriljem Združenih narodov že leta 1995 podpisali meddržavni dogovor, ki opredeljuje vstopanje Makedonije v EU in NATO. Dogovor na podlagi katerega se je Grčija obvezala, da Makedonije, ob uporabi začasnega imena Bivše Jugoslovanske Republike Makedonije, ne bo blokirala pri vstopu v EU in NATO.
Vendar je leta 2008 prav Grčija z vetom blokirala vstop svoje severne sosede v NATO. Grčija je svojo odločitev utemeljevala z domnevnimi "provokacijami" tedanje makedonske vlade, ki naj bi s preimenovanjem skopskega letališča »Aleksander Veliki« kršila dogovor.
Ob kršitvi dogovora je Makedonija pri Meddržavnem sodišču v Haghu sprožila tožbo proti Grčiji. Decembra 2011 je sodišče razsodilo v prid Makedoniji ter zavrnilo grško obtožbo o iredentizmu in prisvajanju grške zgodovine, hkrati pa je potrdilo, da sme Makedonija v mednarodnih odnosih uporabljati svoje ustavno ime.
Ker se sama Republika Slovenija vedno zelo rada (pravilno!) sklicuje na spoštovanje pravnega reda, bi že samo to zadostovalo, da bi uradna Ljubljana v preteklosti bolj iskreno podprla makedonska prizadevanja za izhod iz mednarodne izolacije.
Brez makedonske pomoči bi bila Balkanska migracijska kriza precej hujša. Kot je v svojem govoru na Generalni Skupščini v New Yorku zelo jasno povedal predsednik Gjorge Ivanov, bi sprejetje grškega izsiljevanja predstavljalo izredno nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Zamajalo bi pravico do samoodločbe narodov in omogočilo neposreden vpliv tujih sil na suverenost obstoječih držav. Verižna reakcija bi v nekaj letih lahko pripeljala do zelo neprijetnih posledic za svetovni red.
Balkan je regija, ki zelo rada oblikuje precedense … Žal se je redko kateri izkazal za dobrega, ko govorimo o svetovnem miru. Propad referenduma še zdaleč ne pomeni, da se bodo strasti umirile. Je pa zelo verjetno, da bo v naslednjih mesecih prišlo do vladne krize in da bodo Makedonci spomladi oblikovali nov parlament.
Pod vodstvom predsednika Ivanova so za zdaj z bojkotom Uniji in celotnemu svetu jasno povedali, da ne bodo več pristali na zunanja izsiljevanja ter da so – ne glede na vse notranje težave, katerih se zelo dobro zavedajo – suverena in ponosna država, ki želi biti globalnemu sistemu le enakopraven partner, vreden spoštovanja.
Predsednik Makedonije Gjorge Ivanov je veliki zmagovalec nedeljskega referenduma, na katerem večina državljanov ni želela potrditi protiustavnega dogovora med Skopjem in Atenami, ki ga je brez minimalne pravne podlage podpisala vlada Zorana Zaeva. Dogovor je od Makedonije zahteval spremembe pri imenu države, polovici ustave, izbris nacionalne pravoslavne cerkve. Obenem pa omogočil nadzor Helenske republike nad katerimkoli vprašanjem povezanim s sporazumom.
Ker bi morala Makedonija večji del lastne suverenosti predati tuji državi, so državljani v nedeljo sledili apelu predsednika Ivanova in raje bojkotirali referendum. Glasovalo je samo 36 % volivcev. Znatno premalo za veljavnost posvetovalnega referenduma. Če odštejemo 20 % glasov, ki prihajajo z območij, na katerih živi albanska manjšina, je le 12 % Makedoncev podprlo referendum. Socialistični premier Zaev je dejansko dobil še manj glasov, kot jih ima v parlamentu njegova stranka.
Geopolitični spopad
Prvi element je albanska manjšina, ki podpira Zaeva, ker v zameno pričakuje preoblikovanje države v federacijo.
»Bitka za Makedonijo« je izredno kompleksna geopolitična igra, v kateri se srečujejo regionalni in mednarodni interesi. Prvi element je albanska manjšina, ki podpira Zaeva, ker v zameno pričakuje preoblikovanje države v federacijo. Federacija bi omogočila enakopravnost albanskemu jeziku in kulturi. Na obstoj sodelovanja albanskih predstavnikov z makedonskim premierjem kaže tudi dejstvo, da je Edi Rama, albanski premier, v nedeljo popoldne z uradnim tvitom spodbudil sonarodnjake, ki živijo na makedonski strani meje, h glasovanju. Kar je v neposrednem nasprotju z načelom nevmešavanja v notranje zadeve tuje države.
Ime sploh ni problem
Tudi Evropska komisija, ki je zaradi Junckerjeve odločitve o zamrznitvi širitvenega procesa kriva za slabšanje stabilnosti na Balkanu, podpira in kot nujno potrebno prikazuje sprejetje dogovora z Atenami, ker je to edini način, s katerim bi lahko opravičili lastno nesposobnost. Uradna propaganda nas prepričuje, da bi sprejetje sporazuma dokončno omogočilo umik Grške blokade za vstop Makedonije v EU in v Nato.
V resnici pa sta Grčija in Makedonija pod okriljem Združenih narodov že leta 1995 podpisali meddržavni dogovor, ki opredeljuje vstopanje Makedonije v EU in NATO. Dogovor na podlagi katerega se je Grčija obvezala, da Makedonije, ob uporabi začasnega imena Bivše Jugoslovanske Republike Makedonije, ne bo blokirala pri vstopu v EU in NATO.
Vendar je leta 2008 prav Grčija z vetom blokirala vstop svoje severne sosede v NATO. Grčija je svojo odločitev utemeljevala z domnevnimi "provokacijami" tedanje makedonske vlade, ki naj bi s preimenovanjem skopskega letališča »Aleksander Veliki« kršila dogovor.
Ob kršitvi dogovora je Makedonija pri Meddržavnem sodišču v Haghu sprožila tožbo proti Grčiji. Decembra 2011 je sodišče razsodilo v prid Makedoniji ter zavrnilo grško obtožbo o iredentizmu in prisvajanju grške zgodovine, hkrati pa je potrdilo, da sme Makedonija v mednarodnih odnosih uporabljati svoje ustavno ime.
V resnici pa sta Grčija in Makedonija pod okriljem Združenih narodov že leta 1995 podpisali meddržavni dogovor, ki opredeljuje vstopanje makedonije v EU IN nato.
Nevarni precedens
Ker se sama Republika Slovenija vedno zelo rada (pravilno!) sklicuje na spoštovanje pravnega reda, bi že samo to zadostovalo, da bi uradna Ljubljana v preteklosti bolj iskreno podprla makedonska prizadevanja za izhod iz mednarodne izolacije.
Brez makedonske pomoči bi bila Balkanska migracijska kriza precej hujša. Kot je v svojem govoru na Generalni Skupščini v New Yorku zelo jasno povedal predsednik Gjorge Ivanov, bi sprejetje grškega izsiljevanja predstavljalo izredno nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Zamajalo bi pravico do samoodločbe narodov in omogočilo neposreden vpliv tujih sil na suverenost obstoječih držav. Verižna reakcija bi v nekaj letih lahko pripeljala do zelo neprijetnih posledic za svetovni red.
Balkan je regija, ki zelo rada oblikuje precedense … Žal se je redko kateri izkazal za dobrega, ko govorimo o svetovnem miru. Propad referenduma še zdaleč ne pomeni, da se bodo strasti umirile. Je pa zelo verjetno, da bo v naslednjih mesecih prišlo do vladne krize in da bodo Makedonci spomladi oblikovali nov parlament.
Pod vodstvom predsednika Ivanova so za zdaj z bojkotom Uniji in celotnemu svetu jasno povedali, da ne bodo več pristali na zunanja izsiljevanja ter da so – ne glede na vse notranje težave, katerih se zelo dobro zavedajo – suverena in ponosna država, ki želi biti globalnemu sistemu le enakopraven partner, vreden spoštovanja.
Avtor komentarja, Laris Gaiser, je geopolitični analitik, menedžer in gospodarski svetovalec
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
MEFISTO
Upam, da niste pozabili!
Pred drugo svetovno vojno nismo imeli nič.
Potem nam je Hitler vse pobral.
Po izbruhu komunistične svobode smo imeli pa takoj stokrat več!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.