Pri Makedoniji je najmanjša težava njeno ime

9

    Embed from Getty Images
    Predsednik Makedonije Gjorge Ivanov je veliki zmagovalec nedeljskega referenduma, na katerem večina državljanov ni želela potrditi protiustavnega dogovora med Skopjem in Atenami, ki ga je brez minimalne pravne podlage podpisala vlada Zorana Zaeva. Dogovor je od Makedonije zahteval spremembe pri imenu države, polovici ustave, izbris nacionalne pravoslavne cerkve. Obenem pa omogočil nadzor Helenske republike nad katerimkoli vprašanjem povezanim s sporazumom.

    Ker bi morala Makedonija večji del lastne suverenosti predati tuji državi, so državljani v nedeljo sledili apelu predsednika Ivanova in raje bojkotirali referendum. Glasovalo je samo 36 % volivcev. Znatno premalo za veljavnost posvetovalnega referenduma. Če odštejemo 20 % glasov, ki prihajajo z območij, na katerih živi albanska manjšina, je le 12 % Makedoncev podprlo referendum. Socialistični premier Zaev je dejansko dobil še manj glasov, kot jih ima v parlamentu njegova stranka.

    Geopolitični spopad

     Prvi element je albanska manjšina, ki podpira Zaeva, ker v zameno pričakuje preoblikovanje države v federacijo.

    »Bitka za Makedonijo« je izredno kompleksna geopolitična igra, v kateri se srečujejo regionalni in mednarodni interesi. Prvi element je albanska manjšina, ki podpira Zaeva, ker v zameno pričakuje preoblikovanje države v federacijo. Federacija bi omogočila enakopravnost albanskemu jeziku in kulturi. Na obstoj sodelovanja albanskih predstavnikov z makedonskim premierjem kaže tudi dejstvo, da je Edi Rama, albanski premier, v nedeljo popoldne z uradnim tvitom spodbudil sonarodnjake, ki živijo na makedonski strani meje, h glasovanju. Kar je v neposrednem nasprotju z načelom nevmešavanja v notranje zadeve tuje države.

    Ime sploh ni problem

    Tudi Evropska komisija, ki je zaradi Junckerjeve odločitve o zamrznitvi širitvenega procesa  kriva za slabšanje stabilnosti na Balkanu, podpira in kot nujno potrebno prikazuje sprejetje dogovora z Atenami, ker je to edini način, s katerim bi lahko opravičili lastno nesposobnost. Uradna propaganda nas prepričuje, da bi sprejetje sporazuma dokončno omogočilo umik Grške blokade za vstop Makedonije v EU in v Nato.

    V resnici pa sta Grčija in Makedonija pod okriljem Združenih narodov že leta 1995 podpisali meddržavni dogovor, ki opredeljuje vstopanje Makedonije v EU in NATO. Dogovor na podlagi katerega se je Grčija obvezala, da Makedonije, ob uporabi začasnega imena Bivše Jugoslovanske Republike Makedonije, ne bo blokirala pri vstopu v EU in NATO.

    Vendar je leta 2008 prav Grčija z vetom blokirala vstop svoje severne sosede v NATO. Grčija je svojo odločitev utemeljevala z domnevnimi “provokacijami” tedanje makedonske vlade, ki naj bi s preimenovanjem skopskega letališča »Aleksander Veliki« kršila dogovor.

    Ob kršitvi dogovora je Makedonija pri Meddržavnem sodišču v Haghu sprožila tožbo proti Grčiji. Decembra 2011 je sodišče razsodilo v prid Makedoniji ter zavrnilo grško obtožbo o iredentizmu in prisvajanju grške zgodovine, hkrati pa je potrdilo, da sme Makedonija v mednarodnih odnosih uporabljati svoje ustavno ime.

    V resnici pa sta Grčija in Makedonija pod okriljem Združenih narodov že leta 1995 podpisali meddržavni dogovor, ki opredeljuje vstopanje makedonije v EU IN nato.

    Nevarni precedens

    Ker se sama Republika Slovenija vedno zelo rada (pravilno!) sklicuje na spoštovanje pravnega reda, bi že samo to zadostovalo, da bi uradna Ljubljana v preteklosti bolj iskreno podprla makedonska prizadevanja za izhod iz mednarodne izolacije.

    Brez makedonske pomoči bi bila Balkanska migracijska kriza precej hujša. Kot je v svojem govoru na Generalni Skupščini v New Yorku zelo jasno povedal predsednik Gjorge Ivanov, bi sprejetje grškega izsiljevanja predstavljalo izredno nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Zamajalo bi pravico do samoodločbe narodov in omogočilo neposreden vpliv tujih sil na suverenost obstoječih držav. Verižna reakcija bi v nekaj letih lahko pripeljala do zelo neprijetnih posledic za svetovni red.

    Balkan je regija, ki zelo rada oblikuje precedense … Žal se je redko kateri izkazal za dobrega, ko govorimo o svetovnem miru. Propad referenduma še zdaleč ne pomeni, da se bodo strasti umirile. Je pa zelo verjetno, da bo v naslednjih mesecih prišlo do vladne krize in da bodo Makedonci spomladi oblikovali nov parlament.

    Pod vodstvom predsednika Ivanova so za zdaj z bojkotom Uniji in celotnemu svetu jasno povedali, da ne bodo več pristali na zunanja izsiljevanja ter da so – ne glede na vse notranje težave, katerih se zelo dobro zavedajo – suverena in ponosna država, ki želi biti globalnemu sistemu le enakopraven partner, vreden spoštovanja.

    Avtor komentarja, Laris Gaiser, je geopolitični analitik, menedžer in gospodarski svetovalec
    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 9

    1. Sod smodnika se polni, v izbrisani Makedoniji. Se bomo tej namenjeni usodi uprli tudi v Sloveniji? Smo bili sposobni izvoliti takšnega predsednika?

      • Ne samo predsednika, tudi normalno vlado si moramo izvoliti, ki je ne bo vodil le 12, 6 procentni predsednik nekakšne stranke!

    2. Saj, saj, to je že vse res, toda veliko vprašanje je, ali so vsi ti principi res važnejši od boljšega življenja, blaginje in varnosti, kar prinašata članstvi v EU in NATO. Če Grčija ni popustila skoraj 30 let, tudi zdaj in v naslednjih desetletjih ne bo. Uboga Makedonija torej lahko izbere svojo čast, nedotaknjeno nacionalnost, ustavo in kvazi neodvisnost, v zameno pa dobi revščino, brezperspektivnost in nevarnost brez EU in NATA. Podobno je ravnala Slovenija leta1918, ko je namesto germanizacije v Avstriji izbrala “svetlo” prihodnost v Jugoslaviji z balkanizacijo, sledečo komunistično revolucijo in blagodatmi SFRJ diktature in posledicami ki jih čutijo še današnji rodovi, živeči v čudaški demokraturi. Jaz osebno menim, da bi jaz, moji otroci in vnuki lepše in mirnejše živeli danes kot nemško govoreči Avstrijci, če bi se naši predniki bolj pragmatično in manj principielno odločali o prihodnosti svojih ljudi v Evropi in ne na Balkanu.

      • Načeloma se strinjam s tabo, a zadeve vendarle niso tako preproste. V ozadju je konflikt interesov med ZDA in Rusijo za traso plinovoda, rušenje desne vlade s Soroševimi plačanci in namestitev marionetne leve vlade, grški in albanski apetiti itd. Lahko bi se zgodilo, da bi Makedonija na koncu ostala brez članstva v EU in NATU, preoblikovana v federacijo z Albanci, s komunisti na oblasti in povsem odvisna od nadaljnjih zahtev politično nestabilne in neuravnovešene Grčije. Kadar se za nekaj ognjevito zavzemajo komunisti, to običajno ne prinaša nič dobrega, še posebej, če se pri tem povezujejo komunisti dveh držav. Zato se mi zdi odločitev Makedoncev razumljiva in pravilna.
        Kar pa se tiče plebiscita, tudi jaz bi raje izbral boljše in lepše življenje v germanizaciji kot ponosno trpljenje v komunizmu. Moja domovina je tam, kjer se dobro počutim, so ljudje čuteči in prijazni do mene in obratno. Trenutno je to Avstrija. A takih nas je malo in mnogi nas označujejo za narodne izdajalce.

    3. Kristjan, mislim, da ni šlo za pragmatičnost in principialnost. Leta 1918 je šlo preprosto za zdravo pamet. Ali je bolje biti pod Avstrijo, ki smo jo poznali in v kateri smo bili že 500 let, ali v nekulturnem, primitivnem balkanskem kotlu. Za to je šlo. In za to spet gre. Komunisti nas vlečejo v sovjetijo in na balkan, normalni ljudje pa so postali apatični.

    4. Torej so naši predniki tako leta1918 kot naši oblastniki dandanes ravnali proti zdravi pameti. Takrat smo tudi izgubili tretjino nacionalnega ozemlja, danes pa vsiljujemo Hrvaški Slovence in slovenske vasi. Takrat so koroški Slovenci edini videli, kam sili ostala Slovenija in na plebiscitu glasovali za Avstrijo, danes pa pred noro oblastjo, ki nam vsiljuje komunizem, Hrvaški pa naše ozemlje, Štajerci bežijo v Avstrijo, mladi in izobraženi Slovenci pa v tujino.

      • Odkar nam vladajo komunisti, socialisti in levičarji vseh skrajnosti, neprestano izgubljamo nacionalno ozemlje!

        Tega svet še ni videl, da bi nora država tožil drugo pošteno in pametno državo, ker noče sprejeti po krivici vsiljenega slovenskega narodnega ozemlja.

    5. Upam, da niste pozabili!

      Pred drugo svetovno vojno nismo imeli nič.

      Potem nam je Hitler vse pobral.

      Po izbruhu komunistične svobode smo imeli pa takoj stokrat več!

    Komentiraj