Makedonija? Severna Makedonija? ... kaj se bo izcimilo iz referenduma o spremembi imena

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Makedonci so včeraj na posvetovalnem referendumu glasovali o spremembi imena države v Republiko Severno Makedonijo. Čeprav se večina volivcev referenduma ni udeležila in je zato neveljaven, so tisti, ki so glasovali, spremembo podprli v skoraj 90%.

Kaj to pomeni za Makedonijo, Evropsko unijo in svet?

Vprašanje »Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?,« je v praksi preverjalo, ali Makedonci podpirajo spremembo imena države v poimenovanje Republika Severna Makedonija.

Podpora referendumu bi vsaj malo pripomogla k spremembi imena v parlamentu in s tem zgladitvi dolgotrajnega spora s sosedno Grčijo in nov korak k vstopu Makedonije v Nato in Evropsko unijo, ki ju sedaj Grčija blokira.

Premier v težavah


A notranjepolitične razmere v državi niso vodile k izpeljavi scenarija premierja Zorana Zaeva, ki mu je referendum prinesel še več težav. Pred glasovanjem je namreč napovedal, da bo udeležba 75- do 80-odstotna in da bo odstopil, če referendum ne uspe.

Včeraj pa je po le skoraj 35-odstotni volilni udeležbi svojo izjavo spremenil in pozval k upoštevanju volje tistih, ki so na referendumu glasovali, sicer bo za december razpisal nove parlamentarne volitve.

Referendum sicer ni pravno obvezujoč, zato poslanci ime države spremembo še vedno lahko potrdijo s potrebno dvotretjinsko (ustavno) večino, bo pa zato potrebnega mnogo več napora.

Na kocki mnogo več kot le ime


Mnogi Makedonci, ki se soočajo z rekordno brezposelnostjo in gospodarsko stagnacijo, so v referendumu videli možnosti za gospodarski napredek države in boljše življenje zase.

Že sedaj namreč EU porabi približno 260.000 evrov na dan za podporo Makedoniji, po vstopu pa si država lahko obeta še večje prejemke. Hkrati je država posredno pod delnim nadzorom Rusije in stalno pod pritiski rušenja že tako šibke demokracije.

Nova točka boja med ZDA in Rusijo


Hkrati se v državi kažejo tudi boji med mnogimi geopolitični interesi. Močno s strani Rusije podprta stranka Združena Makedonija je namreč s podporo Moskve vodila močno kampanjo preko socialnih omrežij, ki je ljudi spodbujala k bojkotu referenduma, ki ga je podprl tudi predsednik države Gjorge Ivanov.

Hkrati pa so h glasovanju v podporo referendumskemu vprašanju pozvali tudi nemška kanclerka Angela Merkel, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in ameriški obrambni sekretar James Mattis, ki se bojijo, da bi težave v bivši jugoslovanski republiki lahko v boju med Zahodom in Vzhodom sprožile novo krizo na Balkanu. Referendum je zato budno spremljalo več kot 500 tujih diplomatov.

KOMENTAR: Uredništvo
Medla luč za evropsko prihodnost (Severne?) Makedonije
Referendum v Makedoniji je sicer dal zeleno luč za spremembo ustave republike, vendar pa je ta luč zelo medla, saj je bila udeležba slaba. Poleg tega pa svetlobo te luči zastirajo notranji spori med predsednikom države in premierjem, kar se je kazalo tekom celotne kampanje. Makedonski referendum je pričakovano vzbudil kar nekaj mednarodnega interesa, vendar ne samo med mediji ampak tudi med "silami", ki se profesionalno ukvarjajo s kampanjami. Tako se je makedonski referendum razvil v debato o usmeritvi države, ki pa je še vedno nejasna. Makedonci so na tehtnico, kot jih je prepričeval dvopolni PR, postavili žrtvovanje svoje identitete v zameno za svetlo mednarodno prihodnost. Kako je z narodno identiteto in s svetlo prihodnostjo pa vemo... gotovo ni odvisna od ene same zadeve in od enega samega posvetovalnega referenduma. O vsem tem dogajanju, pred in za kamerami, pa v kratkem na Domovino.je prihaja komentar dr. Larisa Gaiserja, ki je kot geopolitični strokovnjak spremljal dogajanje v Makedoniji in bo bralcem Domovine osvetlil zapleteno situacijo v Makedoniji in naslednje korake, ki jih lahko pričakujemo v tej državi."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike