Mag. Leon Valenčič: Premier Golob obljublja nemogoče, brez jedrskih in termo elektrarn nas čaka kamena doba
POSLUŠAJ ČLANEK
Cene elektrike gredo v nebo, premier Robert Golob pa napoveduje, da bo Slovenija draginjo napadla s solarizacijo. A kot opozarja strokovnjak za energetiko mag. Leon Valenčič, za visoke cene ni kriva vojna, ampak zgrešena energetska politika. Sončne celice oz. kot jim pravi sam, »sončnice« pa ne del rešitve, ampak jedro problema.
Z njim smo pregledali situacijo na trgu električne energije in analizirali posamezne vire energije ter preverili scenarije, kaj nas čaka, če bomo nadaljevali energetsko politiko, kot je trenutno zastavljena. Njegove napovedi so še kako resne, že za bližnjo prihodnost.
Premier Robert Golob je prejšnji mesec v intervjuju za Odmeve dejal, da bo srednjeročni odziv na draginjo gradnja sončnih elektrarn. Dostop do teh bi omogočili tretjini slovenskih gospodinjstev, s čimer bi postavili za tisoč megavatov sončnih elektrarn v treh letih. Je tehnično sploh možno v treh letih solarizirati tretjino slovenskih gospodinjstev?
Nemogoče.
Lahko sicer tretjina slovenskih gospodinjstev priključi sončnico na omrežje, ampak potem bomo vsi ostali brez elektrike.
Zakaj bi v tem primeru vsi ostali brez elektrike?
Sonce ponoči ne sveti in zima je v naših krajih zato, ker je takrat sončno obsevanje minimalno, približno desetkrat manjše kot na vrhuncu poletja. Omrežje pa potrebuje konstantno napetost, kar pomeni, da morajo biti viri elektrike in poraba usklajeni.
Po principu samooskrbe, kakršnega imamo pri nas, pa bi se pozimi vsi ogrevali z isto elektriko, ki jo poleti proizvajajo, pozimi pa potrebujejo. Fizikalno to ne zdrži. Zato je gradnja sončnih elektrarn enostavno metanje denarja stran.
Če bi se vendarle lotili takšnega projekta, o kakšnem strošku govorimo?
Samo sončni paneli bi stali približno milijardo evrov. En kilovat sončne elektrarne stane približno tisoč evrov, Golob pa govori o tisoč megavatih, torej milijarda. Ampak so samo paneli. Pa ta milijarda ni koristno naložena. Gre za milijardo, ki bi jo vložili v škodo omrežja, saj sončnice poleti proizvajajo viške, s katerimi nimamo kaj početi, in bi morali elektrarne pravzaprav zato stalno ugašati, pozimi in ponoči pa itak ne delajo.
Pa bi bilo mogoče iz teh viškov, ki jih imajo sončne elektrarne poleti ustvarjati denimo vodik, metan ali kakšen drug sintetični plin, ki bi ga potem lahko uporabljali v prometu, ali pa za ustvarjanj elektrike, ko sonce ne sveti?
Leto ima malo manj kot 9.000 ur. Sončna elektrarna deluje približno 1.000 ur v letu, viške pa ustvarja približno 300 ur na leto. Sam proces proizvodnje metana iz elektrike in potem nazaj elektrike iz metana ima približno 80 % izgubo. Če upoštevamo še vse stroške in energijo, da ta sistem deluje, smo že samo pri energijski bilanci v minusu. Že zgolj energetsko je ta rešitev povsem nesmiselna. Predstavljajte pa si, da zgradite in obratujete tovarno, ki deluje samo 300 ur na leto. Ekonomsko, energetsko in ekološko je to povsem nesmiselno.
Včasih smo razumeli, da je elektrika žlahtna oblika energije. Elektriko je vselej treba pridobiti iz nekega drugega vira in to v vsakem trenutku točno toliko, kolikor je v tistem trenutku potrebujemo. Mi pa smo takšni idioti, da bi iz te žlahtne energije delali primerne energente in potem iz njih nazaj elektriko. V tem ni kančka zdrave pameti.
In naj dodam, da bi bil takšen proces pridobivanja elektrike vsaj dvajsetkrat dražji od trenutnega.
Pravite, da so sončne elektrarne škodljive za omrežje. Pa obstaja kakšen primer, ko pa bi jih vendarle bilo smiselno postaviti? V kakšnih pogojih so smiselne?
Takšni primeri skorajda ne obstajajo. Morda bi bilo smiselno v primeru kakšne planinske koče, ki je postavljena daleč od električnega omrežja in deluje samo v poletni sezoni. Ampak to se splača le v primeru, da smo res daleč od električnega omrežja in bi bil priključek nanj predrag.
V tem primeru govorimo o pravi samooskrbi, ki pa se ne izplača nikomur, ki je blizu omrežja. Poleg investicije v sončne panele potrebujete tudi baterije, agregate, …
Kaj točno imate v mislih s pravo samooskrbo, poznamo še kakšno drugačno?
Prava samooskrba je, da nisi priklopljen na omrežje in vso elektriko za lastno porabo proizvajaš sam. Sončna elektrarna ti poleti lahko dela energijo čez dan, z viški, ki jih shraniš v baterijo lahko pokriješ potrebe v nočnem času. Ampak že, če je par dni poleti oblačno, potrebuješ agregat na gorivo, pozimi pa ga potrebuješ v vsakem primeru. Velika cisterna goriva je tako nujno potrebna. Kot rečeno, sončna elektrarna deluje približno 1000 ur na leto, tri četrtine tega časa v poletni polovici leta.
Postavitev sončne elektrarne na streho je z energetskega vidika bolj ali manj brez veze. Ima pa smisel iz finančnega vidika glede na to, kako samooskrbo razumemo v Sloveniji.
Pri nas kdor postavi sončno elektrarno, takrat ko sončnica dela elektriko le to oddaja v omrežje, ko pa ne dela, elektriko iz omrežja prejema. Izravnava se v povprečju sliši super, problem pa je, da mora omrežje enako napetost zagotavljati ves čas, sončna elektrarna pa elektriko pogosto proizvaja takrat, ko je nihče potrebuje, ko pa jo res potrebujemo vsi, pa sonce ne sveti.
Ko v komplet dodamo še toplotno črpalko, ki pride zraven, dobimo uporabnike, ki štiri do petkrat bolj obremenjujejo omrežje kot običajni uporabniki, elektrika pa je zanje praktično zastonj. Do ostalih uporabnikov omrežja to vsekakor ni pravično.
Kakšne pa so skupnostne sončne elektrarne, o katerih govori Robert Golob? Pomeni to blok ali vas s poljem baterij in sončnimi paneli na strehi?
Tukaj ni govora o baterijah, zgolj o sončnicah na prej omenjen način parazitiranja na omrežju. Razlika je v tem, da namesto na strehe sončne celice postavimo na degradirana območja. Sicer pa je sistem enako problematičen, sploh pozimi, saj ko sonce ne sveti elektriko odvzema iz omrežja.
Na to idejo o skupnostnih elektrarnah so prišli predvsem zato, ker je naše distribucijsko omrežje prešibko in ni narejeno za proizvodnjo elektrike. Zato se že zdaj pojavljajo omejitve, ko so ljudje, ki bi radi postavili sončno elektrarno na svojo streho, zavrnjeni.
Komu je v interesu tak sistem, ki je škodljiv za omrežje?
Trgovcem je v interesu prodajati sončnice in ker je v celi Evropi to zdaj moderno, ni bilo težko spisati takšne uredbe tudi pri nas.
Kaj pa hranilniki energije. Lahko z njimi premostimo čas, ko obnovljivi viri ne dajejo elektrike?
Pri baterijah lahko govorimo o hrambi elektrike za nekaj minut. Niti ne za ure, kaj šele dneve. Nekoliko bolj smiselne so črpalne elektrarne, kakršno imamo v Avčah. Ampak, da bi se pri slovenski porabi kaj poznalo, bi jih potrebovali nekaj sto. Za pokritje 500 megavatov sončnic, kar je polovica Golobove napovedi, bi potrebovali dvesto takšnih akumulacijskih elektrarn.
Za to nimamo niti dovolj prostora, niti dovolj pretoka v slovenskih vodotokih. Pa če odmislimo, da je že tehnično to nemogoče izvesti, je to tudi nesmiselno. Takšni zalogovniki bi morali delovati na sezonski ravni, saj bi to pomenilo, da jih poleti polnimo in pozimi praznimo. Strošek za izgradnjo elektrarne, ki se enkrat na leto na polni in izprazni je enormen.
Avče temeljijo na tem, da se polnijo in praznijo na dnevni bazi. Letni cikel je neskončno drag. Pri sončnicah pa bi potrebovali sezonsko hrambo. Da ne govorim, da ni niti kapacitet, zmogljivosti in materiala, da bi to lahko dosegli.
Kaj pa drugi obnovljivi viri energije? Koliko svojih potreb lahko pokrijemo z vetrom, biomaso, hidroenergijo?
Z vetrom je pri nas revščina. Poleg tega niti vetrnice, niti sončnice ne nadomestijo niti ene resne elektrarne, torej termo ali jedrske, saj morajo te še vedno delati elektriko, ko sonce ne sije in veter ne piha. Poleg tega, da jih ne nadomestijo, jih še silijo v manj optimalno delovanje, zaradi česar so manj ekonomične in povzročajo večje izpuste. Glede na to je sončnice in vetrnice nesmiselno postavljati.
Perverzija biomase, torej kurjenja biogoriv je to, da kurimo hrano. V teh primerih večinoma ne gre za odpadke, ampak za hrano, pšenico, koruzo, … Ob tem da dve milijardi ljudi skoraj strada, še štiri pa tudi ne jedo najbolje, je kurjenje hrane v bioplinarnah etično nesprejemljivo. Hidroenergija pa je smiselna, ampak je pri nas že izkoriščena približno v 90 %.
Pa bi bilo morda vsaj z ekološkega vidika smiselno, da vsaj del leta , ko so na voljo, proizvodnjo pokrijemo z obnovljivimi viri, v preostalem času pa denimo še naprej uporabljamo klasične, oz. kot jim pravite, resne elektrarne?
Sončnice pokrijejo 10 % leta, vetrnice približno 20 %, ampak to skupaj ni niti 30 %, ker se del tega časa prekriva. Pa že pri tem govorimo o skupni proizvodnji energije, kar je absurdno, ker je treba energijo zagotavljati takrat, ko jo v omrežju potrebujemo, ti viri pa nikoli niso stalni in prilagodljivi. Prav tako je iluzija, da se veter in sonce dopolnjujeta. Ko nastopi temno zatišje, torej čas brez sonca in brez vetra, nimaš elektrike, če nimaš resnih elektrarn.
S tem, ko rečem, da če nimamo resnih elektrarn, nimamo elektrike mislim resno, saj ko se sesuje sistem, se ne postavi kar tako nazaj. Pa tudi sicer je gradnja elektrarn samo za nekaj mesecev, ko nimaš elektrike iz obnovljivih virov, povsem nerentabilna.
V zvezi s tem bi omenil še dodaten absurd te politike ki nas sili še v električno ogrevanje, kamor spadajo tudi toplotne črpalke. To pomeni dodatno ogromno povečanje porabe v treh zimskih mesecih. Samo zaradi tega bi potrebovali nekaj elektrarn, ki bi delale samo v zimskih mesecih.
Še premogovne elektrarne se ne splača postaviti samo za tri mesece, kaj šele jedrske.
Hidroenergija je po vaši oceni že 90 % izkoriščena pri nas. Kaj pa ideje o majhnih elektrarnah, kot nekakšnih mlinih, ali žagah na manjših vodotokih?
Te ideje so zamrle že pred več kot tridesetimi leti. Male hidroelektrarne niso koristne, ker nimajo akumulacije. Za proizvodnjo elektrike potrebuješ akumulacijsko jezero, da vodo skozi turbino spuščaš takrat, ko elektriko potrebuješ. Poleg tega da nimajo perspektive, pa so tudi ekološko sporne in jih imamo v Sloveniji v resnici že dovolj.
Geotermalna energija je vir, ki še ni zelo izkoriščen. Koliko je v tem potenciala?
Geotermalna energija je uporabna za ogrevanje vode, za proizvodnjo elektrike pa ne. Za ustvarjanje elektrike potrebujete zelo visoke temperature, ki jih naša geotermalna voda ne dosega. Tako bi morali dodajati ogromno goriva, poleg tega pa so vrtine tudi zelo drage.
Kaj nam torej preostane, če želimo doseči podnebne cilje razogljičenja in ne ostati brez elektrike?
Slovenija bi, če bi se res želela razogljičiti, potrebovala štiri fleksibilne jedrske elektrarne in to v naslednjih tridesetih letih. Pri tem moram poudariti, da ekonomika jedrske elektrarne temelji na tem, da deluje čim bolj enakomerno skozi vse leto. Za ogrevanje na elektriko, ki traja tri mesece na leto in kompenziranje nihanj sončnic, jedrska elektrarna ni primerna.
Vsi bi radi elektriko za te konice uvažali. Ampak pri tem se je treba zavedati, da že zdaj na trgu z elektriko vlada pomanjkanje. Za to pomanjkanje ni kriv Putin, saj se je začelo že prejšnjo pomlad. Zato pa so cene elektrike takrat začele naraščati in so zdaj takšne kot so.
Francija, ki je veljala za izvoznico elektrike, je zadnje leto neto uvoznica. V tem času so uvozili za okrog osem tisoč megavatov elektrike, kar pomeni porabo štirih do petih Slovenij.
Kaj pa je povzročilo to pomanjkanje prav v tem zadnjem času?
V Franciji so imeli so nekaj težav s svojimi nuklearkami, ki so tudi že vse stare vsaj trideset let.
Pomanjkanje je nastalo zaradi zablojene politike. Ta prepoveduje gradnjo resnih elektrarn in celo predpisuje njihovo zaprtje. Po vsej Evropi ugašamo premogovne in jedrske elektrarne ter gradimo sončnice, ki elektrarne sploh niso. Istočasno pa bi radi elektrificirali vse, od prometa do ogrevanja, pa še sintetična goriva bi proizvajali zraven. Vse brez resnih elektrarn. O takšnih absurdih govorimo. Težko razumem, da smo takšni idioti, ljudje pa temu še ploskajo.
Jedrski elektrarna Krško življenjska doba poteče leta 2023, podaljšamo jo lahko do leta 2043. Bi se kljub temu, glede na izkušnje, že danes morali lotiti gradnje nove, da bi jo takrat lahko začeli uporabljati?
V resnici s tem že kruto zamujamo. Eno bi morali že imeti pripravljeno. Pri tem ena sploh ne reši našega problema. Kot rečeno, če z razogljičenjem mislimo resno, bi morali do zaprtja obstoječe v Krškem imeti zgrajene štiri nove, vsakih pet, šest let eno novo. Pri tem nam dejstvo, da bi morale biti fleksibilne, pokvari ekonomiko teh elektrarn. Konkretno že zamujamo.
Ampak že za gradnjo ene bi morali investirati približno 10 milijard evrov, kolikor so trenutne ocene. Si to sploh lahko privoščimo, kaj šele štiri?
Težko. Cena se giblje med 5 in 10 milijard evrov na blok. Ampak tudi, če jih zgradimo po ceni 10 milijard na blok, bo to še vedno ceneje kot če gradimo sončnice in vetrnice. In za razliko od teh bo elektrika iz nuklearke vsaj uporabna. To ni hec. Evropo bo igranje s sončnicami stalo več kot prva in druga svetovna vojna skupaj.
Problem je, ker bo elektrike zmanjkalo in je ne bo mogoče dobiti niti iz uvoza. Mi pa se pogovarjamo o referendumu o nuklearki. Edino smiselno vprašanje tukaj je, ali ljudje želijo elektriko po pametni ceni, ali pa bi bili rajši brez. Pri tem še aktualni, ki se ji izteče življenjska doba prihodnje leto, le te še nismo podaljšali.
Če pa ne mislimo resno z razogljičenjem, potem pa lahko postavimo še štiri ali pet elektrarn na premog. Premog je tako in tako gorivo prihodnosti.
Brez enih ali drugih pa nas čaka kamena doba. Ne srednji vek, ampak kamena doba.
Zakaj je bilo pred štiridesetimi leti možno ugodno postaviti jedrsko elektrarno, danes pa so tako nerentabilno drage?
Tehnologija se je razvila pred približno petdesetimi leti in potem so postavili večino reaktorjev, ki danes delujejo v Evropi. Prvi cikel elektrarn so zgradili, ponekod so ocenili, da ne potrebujejo novih, drugod so se jedrski energiji odpovedali in ta industrija je enostavno propadla. S tem pa se je izgubilo tudi znanje.
Prav zato imajo na Finskem in v Franciji težave pri gradnji dveh elektrarn, ki sta trenutno v gradnji. Ne znajo ju dokončati, ker tega znanja in ljudi, ki so ga imeli, ni več. Trenutno samo Rusi in Kitajci še znajo zgraditi reaktor za pametno ceno. Madžari zdaj gradijo z Rusi, Britanci pa s Kitajci. Evropa in ZDA pa sta to znanje uničili.
Pa se kaj dela na tem, da bi ga pridobili nazaj?
Na Finskem in v Franciji se trudijo, pa ne znajo končati. Že več kot deset let popravljajo, pa še vedno ni vse v redu. Zato tudi govorimo o tako astronomskih cenah. Ampak ob vseh srhljivih cenah so te še vedno nižje od gradnje vetrnic in sončnic.
V drugem delu intervjuja o tem koliko rezerv imamo še pri varčevanju, kaj nas čaka na področju ogrevanja in prometa ter kaj se utegne zgoditi, če bi elektrike dejansko zmanjkalo in bi evropsko omrežje odpovedalo. Preberite:
Rudarjenje surovin za izdelavo sončnih celic je zelo umazano, pa tudi ogljični odtis ni zanemarljiv
Z njim smo pregledali situacijo na trgu električne energije in analizirali posamezne vire energije ter preverili scenarije, kaj nas čaka, če bomo nadaljevali energetsko politiko, kot je trenutno zastavljena. Njegove napovedi so še kako resne, že za bližnjo prihodnost.
Premier Robert Golob je prejšnji mesec v intervjuju za Odmeve dejal, da bo srednjeročni odziv na draginjo gradnja sončnih elektrarn. Dostop do teh bi omogočili tretjini slovenskih gospodinjstev, s čimer bi postavili za tisoč megavatov sončnih elektrarn v treh letih. Je tehnično sploh možno v treh letih solarizirati tretjino slovenskih gospodinjstev?
Nemogoče.
Lahko sicer tretjina slovenskih gospodinjstev priključi sončnico na omrežje, ampak potem bomo vsi ostali brez elektrike.
Zakaj bi v tem primeru vsi ostali brez elektrike?
Sonce ponoči ne sveti in zima je v naših krajih zato, ker je takrat sončno obsevanje minimalno, približno desetkrat manjše kot na vrhuncu poletja. Omrežje pa potrebuje konstantno napetost, kar pomeni, da morajo biti viri elektrike in poraba usklajeni.
Po principu samooskrbe, kakršnega imamo pri nas, pa bi se pozimi vsi ogrevali z isto elektriko, ki jo poleti proizvajajo, pozimi pa potrebujejo. Fizikalno to ne zdrži. Zato je gradnja sončnih elektrarn enostavno metanje denarja stran.
Če bi se vendarle lotili takšnega projekta, o kakšnem strošku govorimo?
Samo sončni paneli bi stali približno milijardo evrov. En kilovat sončne elektrarne stane približno tisoč evrov, Golob pa govori o tisoč megavatih, torej milijarda. Ampak so samo paneli. Pa ta milijarda ni koristno naložena. Gre za milijardo, ki bi jo vložili v škodo omrežja, saj sončnice poleti proizvajajo viške, s katerimi nimamo kaj početi, in bi morali elektrarne pravzaprav zato stalno ugašati, pozimi in ponoči pa itak ne delajo.
Pa bi bilo mogoče iz teh viškov, ki jih imajo sončne elektrarne poleti ustvarjati denimo vodik, metan ali kakšen drug sintetični plin, ki bi ga potem lahko uporabljali v prometu, ali pa za ustvarjanj elektrike, ko sonce ne sveti?
Leto ima malo manj kot 9.000 ur. Sončna elektrarna deluje približno 1.000 ur v letu, viške pa ustvarja približno 300 ur na leto. Sam proces proizvodnje metana iz elektrike in potem nazaj elektrike iz metana ima približno 80 % izgubo. Če upoštevamo še vse stroške in energijo, da ta sistem deluje, smo že samo pri energijski bilanci v minusu. Že zgolj energetsko je ta rešitev povsem nesmiselna. Predstavljajte pa si, da zgradite in obratujete tovarno, ki deluje samo 300 ur na leto. Ekonomsko, energetsko in ekološko je to povsem nesmiselno.
Včasih smo razumeli, da je elektrika žlahtna oblika energije. Elektriko je vselej treba pridobiti iz nekega drugega vira in to v vsakem trenutku točno toliko, kolikor je v tistem trenutku potrebujemo. Mi pa smo takšni idioti, da bi iz te žlahtne energije delali primerne energente in potem iz njih nazaj elektriko. V tem ni kančka zdrave pameti.
In naj dodam, da bi bil takšen proces pridobivanja elektrike vsaj dvajsetkrat dražji od trenutnega.
Pravite, da so sončne elektrarne škodljive za omrežje. Pa obstaja kakšen primer, ko pa bi jih vendarle bilo smiselno postaviti? V kakšnih pogojih so smiselne?
Takšni primeri skorajda ne obstajajo. Morda bi bilo smiselno v primeru kakšne planinske koče, ki je postavljena daleč od električnega omrežja in deluje samo v poletni sezoni. Ampak to se splača le v primeru, da smo res daleč od električnega omrežja in bi bil priključek nanj predrag.
V tem primeru govorimo o pravi samooskrbi, ki pa se ne izplača nikomur, ki je blizu omrežja. Poleg investicije v sončne panele potrebujete tudi baterije, agregate, …
Kaj točno imate v mislih s pravo samooskrbo, poznamo še kakšno drugačno?
Prava samooskrba je, da nisi priklopljen na omrežje in vso elektriko za lastno porabo proizvajaš sam. Sončna elektrarna ti poleti lahko dela energijo čez dan, z viški, ki jih shraniš v baterijo lahko pokriješ potrebe v nočnem času. Ampak že, če je par dni poleti oblačno, potrebuješ agregat na gorivo, pozimi pa ga potrebuješ v vsakem primeru. Velika cisterna goriva je tako nujno potrebna. Kot rečeno, sončna elektrarna deluje približno 1000 ur na leto, tri četrtine tega časa v poletni polovici leta.
Postavitev sončne elektrarne na streho je z energetskega vidika bolj ali manj brez veze. Ima pa smisel iz finančnega vidika glede na to, kako samooskrbo razumemo v Sloveniji.
Pri nas kdor postavi sončno elektrarno, takrat ko sončnica dela elektriko le to oddaja v omrežje, ko pa ne dela, elektriko iz omrežja prejema. Izravnava se v povprečju sliši super, problem pa je, da mora omrežje enako napetost zagotavljati ves čas, sončna elektrarna pa elektriko pogosto proizvaja takrat, ko je nihče potrebuje, ko pa jo res potrebujemo vsi, pa sonce ne sveti.
Ko v komplet dodamo še toplotno črpalko, ki pride zraven, dobimo uporabnike, ki štiri do petkrat bolj obremenjujejo omrežje kot običajni uporabniki, elektrika pa je zanje praktično zastonj. Do ostalih uporabnikov omrežja to vsekakor ni pravično.
Kakšne pa so skupnostne sončne elektrarne, o katerih govori Robert Golob? Pomeni to blok ali vas s poljem baterij in sončnimi paneli na strehi?
Tukaj ni govora o baterijah, zgolj o sončnicah na prej omenjen način parazitiranja na omrežju. Razlika je v tem, da namesto na strehe sončne celice postavimo na degradirana območja. Sicer pa je sistem enako problematičen, sploh pozimi, saj ko sonce ne sveti elektriko odvzema iz omrežja.
Na to idejo o skupnostnih elektrarnah so prišli predvsem zato, ker je naše distribucijsko omrežje prešibko in ni narejeno za proizvodnjo elektrike. Zato se že zdaj pojavljajo omejitve, ko so ljudje, ki bi radi postavili sončno elektrarno na svojo streho, zavrnjeni.
Komu je v interesu tak sistem, ki je škodljiv za omrežje?
Trgovcem je v interesu prodajati sončnice in ker je v celi Evropi to zdaj moderno, ni bilo težko spisati takšne uredbe tudi pri nas.
Kaj pa hranilniki energije. Lahko z njimi premostimo čas, ko obnovljivi viri ne dajejo elektrike?
Pri baterijah lahko govorimo o hrambi elektrike za nekaj minut. Niti ne za ure, kaj šele dneve. Nekoliko bolj smiselne so črpalne elektrarne, kakršno imamo v Avčah. Ampak, da bi se pri slovenski porabi kaj poznalo, bi jih potrebovali nekaj sto. Za pokritje 500 megavatov sončnic, kar je polovica Golobove napovedi, bi potrebovali dvesto takšnih akumulacijskih elektrarn.
Za to nimamo niti dovolj prostora, niti dovolj pretoka v slovenskih vodotokih. Pa če odmislimo, da je že tehnično to nemogoče izvesti, je to tudi nesmiselno. Takšni zalogovniki bi morali delovati na sezonski ravni, saj bi to pomenilo, da jih poleti polnimo in pozimi praznimo. Strošek za izgradnjo elektrarne, ki se enkrat na leto na polni in izprazni je enormen.
Avče temeljijo na tem, da se polnijo in praznijo na dnevni bazi. Letni cikel je neskončno drag. Pri sončnicah pa bi potrebovali sezonsko hrambo. Da ne govorim, da ni niti kapacitet, zmogljivosti in materiala, da bi to lahko dosegli.
Kaj pa drugi obnovljivi viri energije? Koliko svojih potreb lahko pokrijemo z vetrom, biomaso, hidroenergijo?
Z vetrom je pri nas revščina. Poleg tega niti vetrnice, niti sončnice ne nadomestijo niti ene resne elektrarne, torej termo ali jedrske, saj morajo te še vedno delati elektriko, ko sonce ne sije in veter ne piha. Poleg tega, da jih ne nadomestijo, jih še silijo v manj optimalno delovanje, zaradi česar so manj ekonomične in povzročajo večje izpuste. Glede na to je sončnice in vetrnice nesmiselno postavljati.
Perverzija biomase, torej kurjenja biogoriv je to, da kurimo hrano. V teh primerih večinoma ne gre za odpadke, ampak za hrano, pšenico, koruzo, … Ob tem da dve milijardi ljudi skoraj strada, še štiri pa tudi ne jedo najbolje, je kurjenje hrane v bioplinarnah etično nesprejemljivo. Hidroenergija pa je smiselna, ampak je pri nas že izkoriščena približno v 90 %.
Pa bi bilo morda vsaj z ekološkega vidika smiselno, da vsaj del leta , ko so na voljo, proizvodnjo pokrijemo z obnovljivimi viri, v preostalem času pa denimo še naprej uporabljamo klasične, oz. kot jim pravite, resne elektrarne?
Sončnice pokrijejo 10 % leta, vetrnice približno 20 %, ampak to skupaj ni niti 30 %, ker se del tega časa prekriva. Pa že pri tem govorimo o skupni proizvodnji energije, kar je absurdno, ker je treba energijo zagotavljati takrat, ko jo v omrežju potrebujemo, ti viri pa nikoli niso stalni in prilagodljivi. Prav tako je iluzija, da se veter in sonce dopolnjujeta. Ko nastopi temno zatišje, torej čas brez sonca in brez vetra, nimaš elektrike, če nimaš resnih elektrarn.
S tem, ko rečem, da če nimamo resnih elektrarn, nimamo elektrike mislim resno, saj ko se sesuje sistem, se ne postavi kar tako nazaj. Pa tudi sicer je gradnja elektrarn samo za nekaj mesecev, ko nimaš elektrike iz obnovljivih virov, povsem nerentabilna.
V zvezi s tem bi omenil še dodaten absurd te politike ki nas sili še v električno ogrevanje, kamor spadajo tudi toplotne črpalke. To pomeni dodatno ogromno povečanje porabe v treh zimskih mesecih. Samo zaradi tega bi potrebovali nekaj elektrarn, ki bi delale samo v zimskih mesecih.
Še premogovne elektrarne se ne splača postaviti samo za tri mesece, kaj šele jedrske.
Dodaten absurd politike, ki nas sili v električno ogrevanje, je, da to pomeni dodatno ogromno povečanje porabe v treh zimskih mesecih. Samo zaradi tega bi potrebovali nekaj elektrarn, ki bi delale samo v zimskih mesecih.
Hidroenergija je po vaši oceni že 90 % izkoriščena pri nas. Kaj pa ideje o majhnih elektrarnah, kot nekakšnih mlinih, ali žagah na manjših vodotokih?
Te ideje so zamrle že pred več kot tridesetimi leti. Male hidroelektrarne niso koristne, ker nimajo akumulacije. Za proizvodnjo elektrike potrebuješ akumulacijsko jezero, da vodo skozi turbino spuščaš takrat, ko elektriko potrebuješ. Poleg tega da nimajo perspektive, pa so tudi ekološko sporne in jih imamo v Sloveniji v resnici že dovolj.
Geotermalna energija je vir, ki še ni zelo izkoriščen. Koliko je v tem potenciala?
Geotermalna energija je uporabna za ogrevanje vode, za proizvodnjo elektrike pa ne. Za ustvarjanje elektrike potrebujete zelo visoke temperature, ki jih naša geotermalna voda ne dosega. Tako bi morali dodajati ogromno goriva, poleg tega pa so vrtine tudi zelo drage.
Kaj nam torej preostane, če želimo doseči podnebne cilje razogljičenja in ne ostati brez elektrike?
Slovenija bi, če bi se res želela razogljičiti, potrebovala štiri fleksibilne jedrske elektrarne in to v naslednjih tridesetih letih. Pri tem moram poudariti, da ekonomika jedrske elektrarne temelji na tem, da deluje čim bolj enakomerno skozi vse leto. Za ogrevanje na elektriko, ki traja tri mesece na leto in kompenziranje nihanj sončnic, jedrska elektrarna ni primerna.
Vsi bi radi elektriko za te konice uvažali. Ampak pri tem se je treba zavedati, da že zdaj na trgu z elektriko vlada pomanjkanje. Za to pomanjkanje ni kriv Putin, saj se je začelo že prejšnjo pomlad. Zato pa so cene elektrike takrat začele naraščati in so zdaj takšne kot so.
Francija, ki je veljala za izvoznico elektrike, je zadnje leto neto uvoznica. V tem času so uvozili za okrog osem tisoč megavatov elektrike, kar pomeni porabo štirih do petih Slovenij.
Kaj pa je povzročilo to pomanjkanje prav v tem zadnjem času?
V Franciji so imeli so nekaj težav s svojimi nuklearkami, ki so tudi že vse stare vsaj trideset let.
Pomanjkanje je nastalo zaradi zablojene politike. Ta prepoveduje gradnjo resnih elektrarn in celo predpisuje njihovo zaprtje. Po vsej Evropi ugašamo premogovne in jedrske elektrarne ter gradimo sončnice, ki elektrarne sploh niso. Istočasno pa bi radi elektrificirali vse, od prometa do ogrevanja, pa še sintetična goriva bi proizvajali zraven. Vse brez resnih elektrarn. O takšnih absurdih govorimo. Težko razumem, da smo takšni idioti, ljudje pa temu še ploskajo.
Po vsej Evropi ugašamo premogovne in jedrske elektrarne ter gradimo sončnice, ki elektrarne sploh niso. Istočasno pa bi radi elektrificirali vse, od prometa do ogrevanja, pa še sintetična goriva bi proizvajali zraven. Vse brez resnih elektrarn.
Jedrski elektrarna Krško življenjska doba poteče leta 2023, podaljšamo jo lahko do leta 2043. Bi se kljub temu, glede na izkušnje, že danes morali lotiti gradnje nove, da bi jo takrat lahko začeli uporabljati?
V resnici s tem že kruto zamujamo. Eno bi morali že imeti pripravljeno. Pri tem ena sploh ne reši našega problema. Kot rečeno, če z razogljičenjem mislimo resno, bi morali do zaprtja obstoječe v Krškem imeti zgrajene štiri nove, vsakih pet, šest let eno novo. Pri tem nam dejstvo, da bi morale biti fleksibilne, pokvari ekonomiko teh elektrarn. Konkretno že zamujamo.
Ampak že za gradnjo ene bi morali investirati približno 10 milijard evrov, kolikor so trenutne ocene. Si to sploh lahko privoščimo, kaj šele štiri?
Težko. Cena se giblje med 5 in 10 milijard evrov na blok. Ampak tudi, če jih zgradimo po ceni 10 milijard na blok, bo to še vedno ceneje kot če gradimo sončnice in vetrnice. In za razliko od teh bo elektrika iz nuklearke vsaj uporabna. To ni hec. Evropo bo igranje s sončnicami stalo več kot prva in druga svetovna vojna skupaj.
Problem je, ker bo elektrike zmanjkalo in je ne bo mogoče dobiti niti iz uvoza. Mi pa se pogovarjamo o referendumu o nuklearki. Edino smiselno vprašanje tukaj je, ali ljudje želijo elektriko po pametni ceni, ali pa bi bili rajši brez. Pri tem še aktualni, ki se ji izteče življenjska doba prihodnje leto, le te še nismo podaljšali.
Če pa ne mislimo resno z razogljičenjem, potem pa lahko postavimo še štiri ali pet elektrarn na premog. Premog je tako in tako gorivo prihodnosti.
Brez enih ali drugih pa nas čaka kamena doba. Ne srednji vek, ampak kamena doba.
Zakaj je bilo pred štiridesetimi leti možno ugodno postaviti jedrsko elektrarno, danes pa so tako nerentabilno drage?
Tehnologija se je razvila pred približno petdesetimi leti in potem so postavili večino reaktorjev, ki danes delujejo v Evropi. Prvi cikel elektrarn so zgradili, ponekod so ocenili, da ne potrebujejo novih, drugod so se jedrski energiji odpovedali in ta industrija je enostavno propadla. S tem pa se je izgubilo tudi znanje.
Prav zato imajo na Finskem in v Franciji težave pri gradnji dveh elektrarn, ki sta trenutno v gradnji. Ne znajo ju dokončati, ker tega znanja in ljudi, ki so ga imeli, ni več. Trenutno samo Rusi in Kitajci še znajo zgraditi reaktor za pametno ceno. Madžari zdaj gradijo z Rusi, Britanci pa s Kitajci. Evropa in ZDA pa sta to znanje uničili.
Pa se kaj dela na tem, da bi ga pridobili nazaj?
Na Finskem in v Franciji se trudijo, pa ne znajo končati. Že več kot deset let popravljajo, pa še vedno ni vse v redu. Zato tudi govorimo o tako astronomskih cenah. Ampak ob vseh srhljivih cenah so te še vedno nižje od gradnje vetrnic in sončnic.
V drugem delu intervjuja o tem koliko rezerv imamo še pri varčevanju, kaj nas čaka na področju ogrevanja in prometa ter kaj se utegne zgoditi, če bi elektrike dejansko zmanjkalo in bi evropsko omrežje odpovedalo. Preberite:
Rudarjenje surovin za izdelavo sončnih celic je zelo umazano, pa tudi ogljični odtis ni zanemarljiv
Povezani članki
Zadnje objave
Pogum in drznost neizkušenih avstrijskih vojakov (18. del)
2. 11. 2024 ob 19:00
12-letnik v ljubljanski šoli sošolcem grozil z nožem in oponašal Hitlerja
2. 11. 2024 ob 17:00
Politični zgled Aleksandra Čeferina
2. 11. 2024 ob 15:00
Kardinali slovenskega rodu
2. 11. 2024 ob 12:30
Jutri bodo zaprli zadnji Leninov muzej v Evropi
2. 11. 2024 ob 9:58
Po obalni kolesarski poti Parenzana
2. 11. 2024 ob 9:00
Jedrska tragikomedija
2. 11. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Pogum in drznost neizkušenih avstrijskih vojakov (18. del)
2. 11. 2024 ob 19:00
12-letnik v ljubljanski šoli sošolcem grozil z nožem in oponašal Hitlerja
2. 11. 2024 ob 17:00
Politični zgled Aleksandra Čeferina
2. 11. 2024 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
NOV
03
NOV
03
Šmartnovanje 2024
11:00 - 16:00
NOV
04
NOV
06
Primož Pugelj: Začetek Novembra (otvoritev razstave)
18:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
Zvjezdan Radonjić: »Očiščenje sodnega sistema se žal ne bo zgodilo«
31. 10. 2024 ob 6:00
Pokojni čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice
29. 10. 2024 ob 15:00
Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane
28. 10. 2024 ob 9:00
48 komentarjev
VelikiRob
Resna opozorila in pogum pogledati resnično stanje in zablode ekoloških laži. Čudi me, da Ponujanje parcialnih rešitev brez enačaja je zasledovanje za družbo dvomljivih ciljev. Po drugi strani je navijanje za jedrsko energije povsem podobno neutemljenož, če ne sprevrženo v luči napeljevanje na "Edina možnost brez alternative!". Ko sprašujem za obračun obstoječe JE in znesek za razgradnjo, več 1000 letno hranjenje odpadkov, in akumulacije za novo ter izračun EROI ni odgovora. Rešitev je morda bolj preprosta kot je videti. Omeji se s tem kar imaš, postrgaj kar lahko in spoštuj, kar ti je dano. Tu je vsaka kwh dragocena energija, vsak zalogovnik čisto zlato. Tudi sončnice so lahko del rešitve, v obsegu, kjer je z vsemi podpornimi napravami energijo mogoče uporabiti. In končno prenehajo ljudi zavajati z toplotnimi črpalkami, električnimi avtomobili kjer lahko vsak potuje neomejeno, IR paneli ,saj smo tako pospešili pot v nevzdržno stanje. Porabo je potrebno znižati. Tu je največja rezerva. Jedrska energija je po končnem obračunu lahko še večji problem kot sončnice in etično nedopustno breme prihodnjiom rodovom.
Zatorej od stroke upravičeno pričakujem s podatki podkrepljene možne rešitve, tudi tako brez jedrske energije.
janipapillon
"Sončna elektrarna deluje približno 1.000 ur v letu, viške pa ustvarja približno 300 ur na leto."
Kaj žene nekoga, da tako laže?
1000 ur na leto bi pomenilo v povprečju manj, kot 3 ure/dan.
Naiven bralec, ki nima pojma o sončnici in jim ni naklonjen, bo temu seveda verjel. Kaj naj si mislim jest? Ko pogledam npr v zimske meseca delovanja naše sončnice in vidim, da so te številke cca za 100% zlagane celo za mesec februar?
Ko pogledam marec, so realne številke trikratnik teh zlaganih 2,7 ur na dan.
omega
Če bi bila težava samo glede postavitvenih površin je rešitev na strehah. Na razpolago so ogromne strešne površine stanovanjskih, poslovnih in industrijskih stavb. Sončni sprejemniki z vso podkonstrukcijo tudi niso posebno težki. Zato se lahko naknadno vgradijo na večino obstoječih ostrešij. Težave jeel. omrežje ki ni dimenzionirano za obrnjene energetske pretoke od odjemalcev v el, omrežje. Nadalje sezonsko hranjenje elektrike, ko se npr v decembru lahko pripeti. da skoraj ni dneva s soncem in še mnoge, ki jih ne bom našteval
VelikiRob
Resna opozorila in pogum pogledati resnično stanje in zablode ekoloških laži. Čudi me, da Golob prodaja rešitve brez enačaja saj nedvomno pozna kaj je kwh in kako težko ga je trajno pridobiti. A druga zabloda članka je ponujanje jedrske energije kot edine možnosti brez alternative. Ko sprašujem za obračun obstoječe JE in znesek za razgradnjo, več 1000 letno hranjenje odpadkov, in akumulacije za novo ter izračun EROI ni odgovora. Rešitev je morda bolj preprosta kot je videti. Omeji ti se s tem kar imaš, postrgaj kar lahko in spoštuj, kar ti je dano. Tu je vsaka kwh dragocena energija, vsak zalogovmik čisto zlato. In končno prenehajajmo judi zavajati z toplotnimi črpalkami, saj smo tako pospešili pot v nevzdržno stanje. Porabo je potrebno znižati. Tu je največja rezerva. Jedrska energija je po končnem obračunu lahko še večji problem kot sončnice. Pa tega ne zna ali si ne upa nihče niti s številkami kakorkoli predstaviti javnosti. Spomnimo na na korona histerijo. Ni bilo drugega načina kot cepivo. Laž je bila že v začetku poznana. In ne glede na to so jo potiskali naprej kot resnico. Damno nehat s tem EDINA MOŽNOST=ENOUMJE.
Joze123
marko272, tukaj so se oglasili tudi inženirji+ elektroenergetike z več deset leti delovnih izkušenj na tem področju. Papir pa tudi vse prenese :)
Recimo Franku tale godlja okoli transformacije še pred 10 leti izredno stabilnega, robustnega (z veliko rezerve) elektroenergetskega sistema, ustreza, ker od teh projektov in mešanja megle, če sem malo bolj nesramen, živi :)
Valenčič zasleduje optimalen razvoj ESS, kar je tudi naloga inštituta.
Potem je tukaj politika (tudi in predvsem EU), ki jo skrbi tudi zadostno število delovnih mest, saj se ji v nasprotnem primeru lahko zamaja stolček. In ta "zelena" transformacija, ki v resnici sploh ni zelena, ampak zelo umazana in daleč od trajnostne, je dobra stvar za nove raziskave, razvoj, nove storitve, novo razkopavanje in gradnjo, ... nova delovna mesta.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bosta to dorekla VRHUNSKA STROKOVNJAKA - ZA VSE KAR OBSTOJI- pod soncem,
- NEUTRUDNA SOTRUDNIKA TU : proPutina "UROS.SAMEC" IN "rasPUTIN".
L.r. Janez KK
marko272
Žalostno, da strokovnjak natrese toliko napačnih trditev:
"sončna elektrarna pa elektriko pogosto proizvaja takrat, ko je nihče potrebuje,"
Elektriko nas večina potrebuje podnevi. Zato je tudi dnevna tarifa višja kot
nočna.
"Pri baterijah lahko govorimo o hrambi elektrike za nekaj minut."
Ni res. Trenutno se v svetu postavljajo sistemi, ki imajo energije
shranjene za 4 ure pri največji moči, ta čas pa se s cenitvijo
baterij še podaljšuje.
"En kilovat sončne elektrarne stane približno tisoč evrov, Golob pa govori o tisoč megavatih, torej milijarda. Ampak so samo paneli."
Naj namignem, resničen je prvi stavek, torej kilovat stane 1000 Evr, ne samo paneli. In to velja za male elektrarne po 10 kW, ne za velike sisteme. Namesto 1GW bloka jedrske elektrarne za 10 milijard, bi lahko zgradili več kot 10GW sončnih elektrarn, ki bi letno proizvedle energijo za dve jedrski elektrarni po 1GW.
"Nekoliko bolj smiselne so črpalne elektrarne, kakršno imamo v Avčah.
Ampak, da bi se pri slovenski porabi kaj poznalo, bi jih potrebovali
nekaj sto. Za pokritje 500 megavatov sončnic, kar je polovica Golobove
napovedi, bi potrebovali dvesto takšnih akumulacijskih elektrarn."
Iz podatkov na
https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crpalna_hidroelektrarna_Av%C4%8De
je razvidno, da bi že 3 takšne elektrarne shranile za 15 ur pri
polni izhodni moči 550MW.
Z dvesto takšnimi elektrarnami bi shranili energijo proizvedeno
s 500MW sončno elektrarno za celo leto, kar bi bila neumnost. Potrebujemo
je le za pribl. dva meseca.
"Sončnice pokrijejo 10 % leta"
Popolnoma narobe. Z baterijo za 20kWh bi bil s svojo 11 kW sončno
elektrarno na strehi v štirih letih, kolikor jo imam, samooskrben
od začetka marca do konca oktobra. Nekje od aprila do septembra pa
bi bilo dovolj še za avto.
"Premog je tako in tako gorivo prihodnosti."
Izgleda, da mu te dni še ni dovolj vroče.
Moje mnenje: Trenutno je stanje tako, da lahko že sedaj cenovno zelo ugodno 3/4 leta preživimo na sonce + baterije. Za ostalo pa potrebujemo cenovno optimalno kombinacijo predimenzioniranih sončnih elektrarn in sezonskih hranilnikov, kjer trenutno največ obeta vodik.
Rokc5
marko272: “Pri baterijah lahko govorimo o hrambi elektrike za nekaj minut.” Tu so verjetno mišljene velike baterije? Nekaj takega kot pri nas dela Merlakov NGen. Sicer mislim, da tam ne shranjuje energije za res daljša obdobja ampak deluje bolj kot stabilizator omrežja. Mene sicer baterijske tehnologije zanimajo, ampak enkrat sem prebral, da so za shranjevanje elektrike nepraktične: mislim, da je bil primer Kalifornije, ki je globalno osveščena glede tega in fotovoltaiko že pionirsko kombinira z baterijami, ampak kljub temu bodo tudi ob vseh masovnih vladanjih v količino baterij lahko shranili le minuto celotne porabe te zvezne države. Nafta in premog sta kalorično bistveno bolj intenzivna na isto količino, zato se ju splača skladiščiti.
marko272
Iz tega seznama https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_energy_storage_power_plants je razvidno, da imajo baterijski sistemi od 1 to 7h hranjenja. Če trenutno shranijo le za nekaj minut za celo državo je to zato, ker se njhova uporaba šele začenja. Tudi jedrske elektrarne so v začetku imele zanemarljiv delež. Podatek, ki je pomemben, je, koliko je cena shranjenje kWh v življenjski dobi baterije. Cena el. iz domače sončne elektrarne je 2-3 cente/kWh. Temu dodamo ceno tistih kWh, ki jih moramo shraniti in dobimo končno ceno. Osebno nisem proti jedrskim elektrarnam, bojim se le, da so enostavno predrage. Fotovoltaika ima še eno pomembno prednost - je decentralizirana, kar pomeni da je v primeru naravnih nesreč, vojne, ali terorističnega napada tak sistem veliko manj ranljiv. Poleg tega smo precej manj odvisno od tujine. Proizvajalcev baterij in sončnih celic je porecej več kot proizvajalcev jadrskih elektrarn od katerih smo odvisni celotno življenjsko dobo elektrarne, medtem ko pri sončnih celicah to ne velja. Nafto in premog pa moramo čimprej nehati uporabljati, ker bo sicer cena veliko višja kot katerikoli sistem za proizvajanje el. energije, ki jih poznamo.
Franko
Dragi kolegi. Za enkrat v Evropi še ni nobene energetske krize. Vse brezhibno deluje in je obvladljivo. Ni nobene potrebe za vrtoglave zasuke v katerokoli smer. Govorimo o bližnji in daljši prihodnosti. Vse obnovljive vire energije (OVE) je treba konstantno spodbujati in graditi, jim omogočati priklope in proizvodnjo ter s tem kontinuirano povečevati njihov delež pri energetski oskrbi. Da bo to možno, je treba v tej smeri razvijati tudi omrežje in ga pospešeno digitalizirati, da bo, spremenljivo proizvodnjo in spremenljivo porabo, možno ustrezno usklajevati. Preostanek bomo pokrivali s fosilnimi viri in z jedrsko energijo, delež teh virov se bo zmanjševal skladno z uspešnostjo razvoja OVE. Nobene krize ni potrebno napovedovati in z njo groziti tudi v prihodnosti.
Joze123
Izmišljen primer. Nekdo na vasi, priključen na koncu 300 m izvoda iz trafota, si zaželi sončnico. Ponoči ima napetost v vtičnici 240 V, podnevi 200 V. Tore je omrežje že na meji zmogljivosti. Če bi priključil sončnico, bi morala ta poleti, ko so vsi sosedi na dopustu, dvignit napetost na 280 V, da bi energija tekla v trafo. Ker tako ne gre, mora elektro podjetje ojačati 300 m bakrenega kabla preseka 35 mm2 s 70 mm2 (da se napetostni padci prepolovijo), položenega pod cesto v zemljo, torej razkopati 300 m asfaltirane ceste, notri pa položiti 2 x dražji kabel, zadevo zasuti, cesto nazaj asfaltirati, ...
Ker so taki posegi dragi, zahtevajo veliko naporov, dovoljenj, gradbenih posegov, se te zadeve načrtuje dolgoročno (25 let), srednjeročno in kratkoročno.
Franko
Z g. Valenčičem se že dolgo poznava, imela sva iste profesorje, vendar imava na energetiko diametralne poglede. Za moje znanje g. Valenčič nastopa kot jasnovidec in ne kot resen energetik. Izjave so katastrofične. Če ne bo tako kot jaz, oziroma, mi resni energetiki predvidevamo, bo konec sveta! Vse na »ON OFF«. Štiri termoelektrarne ali konec sveta, štiri nuklearke ali konec sveta? Res je, da je čas kislih kumaric, da vročina močno tolče, tudi v glave! Ali resno mislimo, da ni možen tudi drugačen razvoj kot ga »samozvani resni energetiki« vidijo? Ali je res potrebno določene vire neizmerno hvaliti in druge obravnavati neizmerno ponižujoče. Strokovnjaki smo zato, da iščemo rešitve za spodobno prihodnost. Kamene dobe ne bo, razen, če je g. Valenčič imel v mislih elektronski silicij za "sončnice in čipe", ki je v resnici kamen.
rasputin
Franko, no povej ti rešitev za evropsko energetsko in elektroenergetsko krizo! Zmanjšanje porabe, ki je zdaj parola dneva vsepovsod v Evropi? Kje so zdaj tisti tvoji strokovnjaki in "njihovi viri", ki menda lahko zagotavljajo potrebno energijo po znosnih cenah?!
Jože Kržič
Samo z brutalnim negiranjem se Valenčičevih argumentov ne da zavrniti.
Rokc5
Franko: Kakšen bi bil vaš odgovor na problematiko stroškov, ki jih OVE predstavljajo za omrežje, kot jih je predstavil komentator 'Joze123'? Se te eksterne stroške prevali na koga, se delamo, da jih ni, ali so previsoko ocenjeni? Meni so argumenti 'Joze123' prepričljivi; zanimivo s prvimi protiargumenti oz. bolje rečeno zadržki glede OVE, sem se srečal pred leti na forumu Financ, kjer so dvome izražali številni komentatorji iz tehnično-energetskih strok. To je bil edini javni forum, kjer se je kaj takšnega pisalo (in to v sredini ''zelene'' norije 5 let nazaj).
omega
Zaznavam, da si iz stroke, pa tudi omenjaš nekdanje znane profesorje, zato še nekaj o tem O padcih napetosti sem tudi sam razmišljal, mogoče pa bi šlo z avtomatskim delovanjem pretikala , ki ga sicer imajo vgrajenega vsi transformatorji za regulacijo nizke napetosti v obsegu +- 5 %. To pretikalo je namenjeno ročnemu nastavljanju v breztokovnem stanju. Rabili bi povsem drugačno stikalno napravo za pretikanje pod polno obremenitvijo in zato bodisi nadgradnjo ali pa zamenjave vseh distribucijskih transf. 20(10) /0,4 kV
Teodor
Omrežje na nizki napetosti je narejeno za porabo cca 1-2kw, na porabnika. Ker ne porabljajo vsi hkrati, lahko kdo občasno porabi več. Ko pa sončnice hkrati spusijo v omrežje po 10kw pa lahko pride do preobremenitve, oziroma mora sistem ničiti viške. Se pravi energijo vržemo stran. Proizvajalcu pa se zavržena energija še vedno šteje v proizvodnjo, ko pozimi porablja svoje poletne viške.
Za prilagoditve omrežja bi v celi Sloveniji morali zamenjati večino kablov na nizkonapetostnem omrežju, kar bi stalo cca 10 milijard €.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Lepo, zadnji čas, da se najdejo ljudje, pravi poznavalci, da malo oskubejo žal premierja R. GOLOBA, ki deluje kot FANTAST - z reklamo za sončne elektrarne. L,r. Janez KK
MEFISTO
Oče naroda Robert Golob, ki je že med predvolilno kampanjo napovedal strogi post pet dni v tednu. se mi zdi precej podoben tovarišu Titu, ljubičici bijeloj.
Leta 1945 se je iztekala že druga petletka, kruha pe še vedno ni bilo dovolj za vse ljudi. Zato je tovariš Tito 4, septembra 1954 na velikem vseljudskem zborovanju na Ostrožnem pri Celju oštel Slovence, da pojedo preveč kruha in jim svetoval, naj bolj jedo zelje, fižol in krompir.
Ker je s tem na kraju samem razjezil polmilijonsko množico, ki je bila lačna kruha in sita komunistov, je kot pravi mačo, ki je imel dolge prste vedno blizu pištole, nasledni dan dal postreliti vse svoje svetovalce, ker mu niso povedali, da poleg kruha tudi zelja, fižola in krompirja ni.
Golobove svetovalce pa bodo z njim vred odnesle šele predčasne volitve.
uros.samec
Kot že rečeno, hvala Bogu, da bo vaša generacija kmalu na britofu. To bo konec takih rdečih pripovedk iz desnega zornega kota. In takrat bo 2/3 Slovenske desnice mrtva.
MEFISTO
Ti bi nas spravil vsaj na britof. Tvoji ideološki predniki so pa pametne ljudi zmetali kar v kako brezno, jašek ali proti tankovski jarek. Tudi tvoja leta, ko si si že pred časom naložil osmi križ, niso ravno obetavna. Na podlagi tvojih komentarjev namreč ugotavljam, da te razjeda nekakšna zahrbtna bolezen.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Teh "pripovedk" ne bo nikoli - konec. Tudi mladi so radovedni in se bodo vpraševali - kako je mpgoče, da so v 1930.letih nekateri v Sloveniji častili že takrat zločunsko znanega boljševika,, diktatorja, brutalnega polit-morilca lastnih in tujih narodov. Vidim, da imaš grd značaj in da privoščiš drugim smrt. Take kot si ti ima Matilda še posebno rada - glej, da te ne bo pobrala pred nami. Ali pa tudi - če te pobere,, bo ZEMLJA za cca 100 kg lažja. Škode pa ne bo. L.r. Janez KK
debela_berta
Kolk že mefisto, 100 jurjev?😆👍🍻😉
Stajerska2021
Mefisto, tako kot tista, ko se je Tito vozil v limuzini in je videl človeka, ki ob cesti je travo. Zgrožen ga opozori - jej tisto travo, nekaj metrov od cesta, je manj prašna. To je rešitev po novem.
MEFISTO
Obstajala je tudi varianta tega resničnega dogodka. Tito in Kardelj sta se vozita po naši rdeči deželi. Nenadoma ob cesti zagledata starčka, ki žveči suho biljko. Narodni škodljivec, blekne Kardelj. ustreliti se zadere Tito. Poleti žre seno, ko je na pretek sveže trave.
Rokc5
Vrhunski intervju, ko spregovori inženir vse ostalo utihne :)
Me pa zanima, sprašujem čisto kot laik - ker vas je očitno nekaj iz inženirsko-tehničnega foha tukaj med komentatorji - iz tehničnega vidika, kje so težave v omrežju, oz. kje so bile zadeve podinvestirane? Oz. o kakšnih investicijah govorimo, da bo omrežje na primernem nivoju za večjo stopnjo zanesljivosti oskrbe z energijo/elektriko. LP
debela_berta
Mefisto je inženir in strokovnjak za vse, njega vprašaj..
MEFISTO
Težka bo! Ljudska modrost namreč pravi, da en bedak lahko več vpraša kot devet modrecev odgovori.
uros.samec
Sicer zelo odkrit in dober članek, čestitke! Komentarji pa v stilu zagrenjenih, desnih ruralcev, ki v Ljubljani še vedno iščejo fašiste in krivdo za vse. Resnica je seveda kruta. Te zablode, ki so v članku lepo opisane niso zrastle pri nas, ne; to je plod retardov iz Bruhlja. Bruhlju pa je vaš Ivek veliko bolj naklonjen kot mi. Kar spomnimo se nakladanja bivšega ministra o dobavi LPG plina. Kdo se je odpovedal poceni premogu? Pod čigavo vlado se ni nič premaknilo glede energetske samooskrbe? Povsod ima Ivek prste zraven. O ti fuj, Ivek.
Friderik
Uroš Samec pravi, da je opozicija kriva za izjave predsednika vlade.
Jože Kržič
Brezvezno nakladanje!
MEFISTO
Kpoloikor vem, po Ljubljani ta rdeči iščejo fašiste in vedno, ko jih najdejo, ugotovijo, da so to njihovi ljudje.
Joze123
Tole sem prebral z veseljem. Bojim pa se, da je ravno mag. Leona Valenčiča povozil čas :) Vse se spreminja, tudi elektroenergetika, ki ni več taka, kot se jo je Valenčič učil pri Plaperju, Ogorelcu, Gubini, Žunkotu, ... žal, in žal tudi zaradi politike.
Ampak to je dejstvo, ki bi se mu morala vsaj delno prilagoditi tudi stroka. Valenčič pa ostaja na okopih in zato še toliko bolj brezuspešno zagovarja sicer za energetiko zdrave, jasne, preproste elektroenergetske koncepte.
Ampak svet je vedno bolj kompleksen na vseh področjih in nerealno je pričakovati, da se elektroenergetika temu lahko izogne.
Bolj optimalno in ceneje za potrošnike bi tudi bilo, da bi v Sloveniji imeli le eno trgovsko verigo, le enega operaterja fiksne in mobilne telefonije, le eno verigo restavracij, le eno znamko osebnih avtomobilov, le eno vrsto tipskih blokov-stanovanj, itd. :)
rasputin
Aja, svet je vedno bolj kompleksen, tako kompleksen, da ne znamo več izračunati, koliko je 1 + 1 ?? No, nekateri še vedno znajo, problem pa je v tem, ker tepci nikogar ne poslušajo in bluzijo svoje mantre brez repa in glave.
Friderik
Končno en strokovnjak, ki ve kaj govori in nam je nalil čistega vina. Tista brozga, ki jo nalivajo častilci lika in dela Grete, očitno ni nič vredna. Med slednjimi je po njegovih lastnih izjavah naš predsednik vlade. Četitam Slovencem za modro izvolitev. Pa imejte, kar ste hoteli imeti!
rasputin
Jaz sem pa mislil, da je električni cesar oblečen, pa je očitno gol. Čudno, da vsa Evropa drvi nekam, kjer ni perspektive. Očitno se obnaša kot tisti kiti, ki občasno naredijo množične samomore.
Tudi Evropa dela samomor in to ne samo elektroenergetski. Leyenova in njeni kimavci v Evropski komisiji z vso bruseljsko birokracijo in Evropskim parlamentom vred pa so na čelu te tragikomične povorke, ki gre v pogubo.
rasputin
Zadnji čas, da se da skupaj stroka in nalije sfantazirani politiki čistega vina. O energetskih vprašanjih govorijo vsi, ki nimajo o tem najmanjšega pojma, samo glas strokovnjakov se komaj kdaj sliši, če sploh. To velja tako za nivo Slovenije kot tudi vse Evrope. Ta intervju je zelo koristen za osveščanje laične javnosti, toda voz iz blata morajo potegniti strokovnjaki. Politikom kot je Leyenova in podobnim kalibrom je treba povedati, da sanjajo z odprtimi očmi pri belem dnevu in delajo nepopravljivo škodo. Politike, ki delajo škodo, je treba umakniti. Razne Grete pa je treba poslati v šolo ali v kak zavod, ki se ukvarja osebnostnimi motnjami.
Kaj pa vem
Saj ne moreš verjet. Golob bi pošiljal veter na jug sonce pa na sever, 400 000 mihcev mu pa ploska. Vsi bi bili radi oh in sploh, bili ekološko silno osveščeni, se vozili z el. avtomobili, ko je vendar vsakemu zdravo mislečemu jasno, da je elektriko potrebno nekje dobiti. Zamislite si polja pokrita s sončnimi paneli, ja kje bo pa hrana rastla.
marko272
Zakaj bi pa polja prekrivali s paneli? Saj je drugih površin dovolj. Za 1GW sončno el. potrebujemo pribl. 5 km^2.
Kaj pa vem
Poglejte si sončno elektrarno nad Hrastnikom, koliko bo proizvajala? Za 400 gospodinjstev, še to samo takrat ko bo sijalo sonce. Za stotisoče gospodinjstev nimamo dovolj ne degradiranih površin, ne daljnovodov in ne baterij za hude čase. Strašno lepo je slišati enostavno rešitev pošiljanja sonca na sever in vetra na jug, pri izvedbi je pa še laiku jasno, da s tehničnimi rešitvami, ki jih poznamo danes to ni možno.
omega
Če bi bila težava samo glede postavitvenih površin je rešitev na strehah. Na razpolago so ogromne strešne površine stanovanjskih, poslovnih in industrijskih stavb. Sončni sprejemniki z vso podkonstrukcijo tudi niso posebno težki. Zato se lahko naknadno vgradijo na večino obstoječih ostrešij. Težave jeel. omrežje ki ni dimenzionirano za obrnjene energetske pretoke od odjemalcev v el, omrežje. Nadalje sezonsko hranjenje elektrike, ko npr v decembru lahko pripeti. da skoraj ni dneva s soncem in še mnoge, ki jih ne bom našteval
Stajerska2021
Kaj pa če ni sonca? Kaj pa, če ni vetra? Kaj pa če ni dovolj vode?
Edina rešitev je nuklearka.
Merklca je nuklearke zaprla, sedaj pa jih bodo ponovno odpirali. In kurili bodo na premog. Kaj pa okolje? Mrtva črka na papirju.
Edino Francija je zaradi nukleark samooskrbna.
Sicer pa nam je na tem času čas omejen. Že v prvi polovici leta samo potrošli vse, kar zemlja za svojo obnovo proizvede. Kaj pa potem? Mogoče je blizu življenje iz ZF filmov?
ŠtebeTomaž
Oj! Zelo direktne in neposredne navedbe mag. Leona Valenčiča. Malce oz. kar pretirano, čeprav so (deloma) tudi (zelo) realne. In vsekakor zanimive in poučne ter vodijo k razmislekom.
Menim, da je največji in najlažji način zagotavljanja električne energije v prihrankih pri uporabnikih. Zelo velik je v nekonkurenčni industriji, ki porabi slabo polovico el. energije (Talum, SIJ, Ruše, ..).
Če že jedrske, naj bo več manjših in blizu velikih potrošnikov / mest. Predvsem, da se izognemo dragim dolgim visokonapetostnim daljnovodom.
Odpadki (tudi lignit) so primerni energenti za incineracijo - vplinjanje - okoljsko ustrezno, ki je gorivo za ogrevanje in el. energijo. TEŠ6 bi moral biti zgrajen že v osnovi na tej tehnologiji.
In seveda digitalizacija - optimizacija / regulacija .. avtomatizacija omrežij, s proizvodnjimi mesti, in s porabniki, pri slednjih tudi stavb, obratov, postrojenj, ..
Pa hramba el. energije, nenazadnje se nove tehnologije že implementirajo .. VODIK.
Strokovna, neobremenjena, neusmerjena na ozke vidike in le lastne interese je dobrodošla in nujna. V Sloveniji običajno izpade in potem imamo take izjemno drage inženirske nesmisle kot sta npr. TEŠ6 in drugi enotirni tir K-D.
mihec
Da ob tem se spomnimo da je dr. Duhovnik jasno predstavil, da bi z rekuperacijo energije (ali z patentirano rešitvijo z jeklenimi vrvmi ali z lokomotivami, ki se jih dobi na tržišču) imeli na odseku Divača-Koper okoli 3,5 MW preko celega dne električne energije samo s spuščanjem vlakov po bregu navzdol proti Kopru. In še vsa električna napeljava je narejena. Samo šivilja iz Kranja tega ni razumela pa še zakrneli strokovnjaki za elektriko niso in ne bodo nikoli razumeli. Morda bi razumeli s pokvarjenim partizanstvom da tako ukrademo Avstrijcem potencialno energijo, ki jo spravijo v železniške kompozicije na višino 576 m pri Jesenicah. Že naziv kraja je za kontrabantarje zveličavno revolucionarno dejanje in zato bi to potrdili! TEŠ 6 pa bo sedaj naenkrat izjemen dosežek za naše zelene, ki so praviloma filozofi pa ne marajo fizike.
omega
Kot je to pogosto, načeloma je načeloma mogoče, a težave so v podrobnostih. Ko gre za zamisel dr Duhovnika je vprašljivo število vagonov, ki ne bodo presegli še sprejemljivega tlaka na odbijače spodnjega vagona. Ko gre za rekuperacijo potencialne energije mase 1000 tonske vlakovne kompozicije 500 m nad morjem in upoštevamo 30 vlakov vsakodnevno v smeri Kopra je skupna energija okrog 42 MWh, kar je preračunano na 24 ur in ob idealni pretvorbi s popolnim izkoristkom moč proizvodnja male elektrarne moči 1,75 MW. Ni veliko, če upoštevamo polno moč lokomotiv pri vožnji v smeri Divače, ki se giblje med 3 in vse do 6 MW. Rekuperacija električne energije v 3 kV enosmerno vozno omrežje ni mogoča. Da bi zaradi prihrankov energije zamenjali celotno vozno mrežo na SŽ pa se zagotovo ne izplača.
mihec
Odličen intervju s strokovnjakom z jasnimi podatki. Sicer manjkajo še številke, vendar je za slovensko bralstvo to povsem dovolj, saj številk to isto bralstvo tako ali tako ne razume, kakor še druge stvari. Onemijo, ko vstopi na strokovno področje stroka!! Počakajmo na odzive, bodo zanimivi prispevki.
Dejstva, ki jih avtor intervjuju pove zelo jasno, so lahko primerljiva na oko. Oddaljena kmetija lahko proizvede po golobčkovih napovedih v špici 1 MW ali 1000 kW (pojasnjeno za družboslovce!). Običajno sedaj ta kmetija porabi tam okoli 80 kW. Če imamo 12,5 krat večjo energijo v konici nazaj v dolino to pomeni okoli 3,5 ali 4 krat večji presek vseh štirih žic do te iste kmetije!!!
Na to mag. Valenčič opozarja med vrsticami, pa še vse kaj drugega.
Seveda ljubljanski biciklisti in debeluške tega ne razumejo, ker je to fizika. Razumejo pa pitje piva v senci, čeprav tehnologije in porabe energije za procese v pivovarski tehnologiji ne razumejo.
Zakaj ne pijejo navadno vodo, zakaj vodo s sladom. ZARADI POŽREŠNOSTI do naravnih virov. Kdor pa bo to razumel, bo preživel. Predvsem pa zato, ker mislijo, da jim to pripada!! Požrtija do tragičnega konca,
kzupanc
Točno tako!
AlojzZ
Ta pogovor bi moral prebrati vsak Slovenec.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.