Madžarski referendum in soočenje EU z begunsko krizo

POSLUŠAJ ČLANEK

Begunska kriza povzroča vse večja trenja med Evropsko unijo in članicami. Zadnji primer je nedeljski referendum o begunskih kvotah, na katerem so glasovali Madžari.

Premier Viktor Orban močno nasprotuje načrtu Evropske komisije, ki je izdelala plan prerazporeditve 160.000 prosilcev za azil po 28 članicah. Omenjeni prosilci naj bi imeli dobre možnosti za pridobitev azila v ciljnih državah, trenutno pa so nastanjeni v Grčiji in Italiji.

Obe državi obupano čakata na učinkovit sistem, ki bi jih razbremenil vsak dan večjega števila beguncev in migrantov.

V sklopu načrta Evropske komisije bi morala Madžarska sprejeti 1.294 prosilcev, vendar pa država že od začetka krize ne kaže naklonjenosti evropskemu načinu reševanja problema.

Nedeljski referendum bi za uspeh potreboval najmanj 50 % udeležbo volivcev, končna udeležba pa je bile le 42 %. Rezultat referenduma pa je kljub temu velika zmaga za Orbana, saj je približno 98 % glasov nasprotovalo evropskim kvotam. Madžarski premier je izjavil, da so ljudje morali izbirati med Brusljem in Budimpešto. Izbrali so slednjo!

Po odhodu Britancev sedaj glavni Nemci


Evropsko reševanje begunske krize lahko do sedaj označimo kot razmeroma neučinkovito. Prva težava nastaja že v različnih pristopih vodilnih držav do sprejemanja beguncev.

Velika Britanija je unijo zapustila ravno zaradi vedno večjega števila beguncev in migrantov, Francija se spopada z notranjimi nemiri in terorističnimi napadi, Nemčija pa je svoja vrata na veliko odprla beguncem. Izhod Velike Britanije je dokončno v neuradno vodilno vlogo znotraj unije postavil Nemčijo, ki jasno želi svojo politiko odprtih vrat še razširiti.

Kljub trudu nemških in evropskih politikov pa sprejemanje beguncev glede na določeno kvoto ni sprejemljiva možnost za Slovaško, Češko, Poljsko in pa seveda Madžarsko. Že septembra 2015 so v skupni izjavi zapisale, da zavračajo načrt o prerazporeditvi beguncev.

Teroristični napadi v Franciji, Belgiji in Nemčiji so proti-begunska stališča še okrepili, enak učinek so imele tudi parlamentarne volitve na Poljskem lanskega oktobra, ki so več kot polovico parlamenta napolnile s pripadniki skrajno desne stranke.
Orban je zatrdil, da gre za pravico Madžarov, da obdržijo svojo državo nespremenjeno. Tovrstni interesi so glede na grozljive prizore sirske državljanske vojne zelo sebični, vendar pa ne smemo zanikati dejstva, da so strahovi ljudi upravičeni.

Je s kvotami konec?


Trenutni - Dublin - sistem za dodeljevanje azila ni več učinkovit, zato je nujno potrebna sprememba, ki jo skupaj s kvotnim sistem poskuša uvesti Evropska komisija. Zaradi velikega nasprotovanja držav članic pa uspeh novega sistema visi na nitki.

Orban je zatrdil, da gre za pravico Madžarov, da obdržijo svojo državo nespremenjeno. Tovrstni interesi so glede na grozljive prizore sirske državljanske vojne zelo sebični, vendar pa ne smemo zanikati dejstva, da so strahovi ljudi upravičeni.

Zaradi nepripravljenosti na procesiranje tako velikega števila prišlekov, se pogosto pozabi na varnostni vidik krize. Jasno je, da med množico beguncev in migrantov obstajajo tudi nekateri, ki situacijo izrabljajo za širjenje terorističnih mrež.

Države, ki se upirajo sistemu kvot, niso pripravljene tvegati življenj državljanov, hkrati pa jih skrbi pomanjkanje dolgoročnega načrta glede razporejanja beguncev.

Na mejah Unije se ne zbirajo le Sirci, ampak tudi Somalijci, Etiopijci, Afganistanci in mnogi drugi. Sirska begunska kriza je le vrh ledene gore večjega problema migrantske politike, ki je ostro razdelila Evropsko Unijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30