Madžari vedo, kaj delajo: prvi rezultati družinske politike so tu, zdaj gredo v veliko nacionalno posvetovanje

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko se Slovenija s svojo starajočo se družbo glede pristopa k demografskemu problemu zmedeno vrti na mestu, zahodne demokracije pa ga, z vsemi posledicami vred, "rešujejo" z imigracijami, Madžari očitno vedo, kaj delajo.

Orbanova vlada se je že pred časom odločila, da negativne demografske slike ne bo reševala na "lahek način", kot so se tega z migracijami lotili Švedi, Nemci, Francozi, Nizozemci in še kdo, temveč bo spodbujala predvsem domače družine in domačo rodnost. 

Prvi rezultati so tu; družinam prijazna politika je v zadnjih sedmih letih število splavov v državi znižala za skoraj tretjino, opazno manj je tudi ločitev, število porok pa je naraslo za 42 odstotkov. Obenem se je dvignila tudi rodnost, iz 1,23 na 1,5 otroka na žensko v rodni dobi.

Zdaj pa se Madžarska pripravlja na veliko nacionalno posvetovanje, preko katerega želijo določiti nadaljnjo strategijo razvoja družinske politike, ki bi pripeljala do dviga rodnosti na nivo, ki zagotavlja naravno obnavljanje populacije. 

"V zadnjih letih je iskanje učinkovitega odgovora na demografski zaton Evrope postalo eno od največjih točk razhajanja med evropsko in madžarsko politiko," je tiskovni predstavnik kabineta predsednika vlade Viktorja Orbana zapisal v uvodu napovedi o izvedbi velikega nacionalnega posvetovanja glede prihodnje družinske politike.

"Medtem ko Bruseljski birokrati in evropski liberalni pro-migrantski mainstream migracije vidijo kot nujno in neizogibno rešitev, madžarska vlada ostaja zavezana ideji o povečanju rodnosti preko učinkovitih ukrepov v podporo družinski politiki," je nadaljeval.

Dosedanji ukrepi, naklonjeni družinam, ki jih je uvedla Orbanova vlada, prinašajo prve rezultate. V obdobju 2010-2017 je število splavov padlo s 40.449 na 28.500, število ločitev s 23.873 na 18.600, število porok pa je zraslo za 43 %.

V zadnjih sedmih letih je tako 83 tisoč madžarskih družin prejelo subvencije za ureditev stanovanjskega problema, preko davčnih olajšav so gospodinjstva razbremenili za 6 milijonov evrov, število mest v vrtcih se je povečalo za 50 odstotkov, navaja spletni portal abouthungary.hu. Parom, ki se odločijo za tretjega otroka in rešujejo stanovanjski problem, pa država (še pod nekaterimi pogoji) podari kar 36 tisoč evrov.

Madžarska za družinsko politiko z vsemi spodbudami vred namenja 5 odstotkov BDP, kar je po besedah predstavnika madžarske vlade največji odstotek v Evropi. Tudi zaradi tega je stopnja rodnosti porasla z 1.23 na 1.5 otroka na žensko v rodni dobi.

A ker je ta še vedno premajhna za dosego poglavitnega vladnega cilja: naravne obnove populacije (2.2), so po mnenju madžarskih oblasti potrebni novi ukrepi, ki bi pare spodbujali k večjemu številu otrok.

Te nameravajo predstaviti v naslednjih mesecih, še pred tem pa bodo izvedli veliko nacionalno posvetovanje o  družinski politiki, saj jih zanimajo pogledi ljudi na to vprašanje, poroča hungarytoday.hu.

Tako bo približno osem milijonov madžarskih gospodinjstev v prihodnjih dneh v nabiralnike prejelo poseben vprašalnik. V tem bodo navedeni dosedanji ukrepi vzpodbujanja družinske politike preko davčnih olajšav in subvencij, dodano pa bo povabilo k izpolnitvi obrazca z vprašanji.

"Zdaj imamo priložnost, da madžarske družine podpremo z novimi ukrepi. Odločimo se o prihodnosti skupaj!" vlada nagovarja državljane k sodelovanju.

V vprašalniku Madžare sprašujejo, ali se strinjajo, da se depopulacija odpravlja z močnejšo podporo družinam namesto z imigracijo, ali naj novi podporni programi za družine ostanejo odvisni od delavnika in če bi bilo treba še bolj podpreti družine, ki se odločijo za več otrok. V zadnjem vprašanju vlado zanima, ali se Madžari strinjajo, da bi spremembe zakonodaje glede podpore družinam zahtevale dvotretjinsko parlamentarno večino.

Tovrstna praksa nacionalnih posvetovanj na Madžarskem pod Orbanom ni redkost. V preteklosti je oblast državljane spraševala glede ustavnih sprememb, ekonomskih vprašanj, socialne varnosti, zadev v zvezi z upokojenci in tudi glede tako imenovanih "stop Bruselj" in "stop Soros" vprašanj v zvezi z migracijami.

Trenutno posvetovanje je medijsko podprto z radijsko, televizijsko in plakatno kampanjo, čas za izpolnitev vprašalnika, ki bo na voljo tudi v spletni verziji, pa je do 21. decembra.

KOMENTAR: Uredništvo
Madžari vsaj mislijo na prihodnost. Kaj pa Slovenci?
Čeprav se Orbanovi Madžarski na področju pravne države in še kje drugje lahko marsikaj očita, pa se na splošno zdi, da oblast v naši sosedi več stvari dela dolgoročno prav kot pa narobe, vsaj če jo primerjamo s situacijo v Sloveniji. Pred dejstvom, da ima Slovenija v svetovnem merilu eno najhitreje starajočih se družb v Evropi, pri nas po nojevsko tiščimo glavo v pesek. Na to temo ni resnih javnih razprav, na obzorju ni nobenih ukrepov, kaj šele kakšna celovita strategija, kako nasloviti demografski problem. Kot da živimo v milnem mehurčku s pričakovanjem, da ta ne bo nikoli počil. In ko bo, se bomo v realnost zbudili s hudim glavobolom in hlastali po instant hitrih rešitvah. In zdi se, da si slovenski levo-liberalci želijo prav tega. Nenaklonjenosti velikim družinam, urejenim družinskim okoljem, kjer je družinska sreča ter vzgoja otrok pred kariero in drugimi življenjskimi priložnostmi, niti ne skrivajo. Jasno, ko pa imajo svojo rešitev te enačbe: odprto migracijsko politiko, družbo "multikulturnega sožitja", v katero so vrata odprta vsakomur brez kakršnegakoli resnega preverjanja in selekcije. Zato pod takšno politiko in levo oblastjo iskanja rešitev v smereh, kamor gredo Madžari, ni za pričakovati. Namesto, da bi bile postavljene na piedestal narodove bodočnosti, bodo velike družine v takšnem vzdušju ostale "eksotika", ki se jo gre le tisti malo bolj prismuknjeni del prebivalstva.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30