Lutkar – Norman Rockwell 

Gregor Čušin
Norman Rockwell, Lutkar (1932)
»Klanjam se, Alenka!«  »O, Marjan! Moj poklon.«  »Zakaj pa se mi ti klanjaš?«  »Zakaj pa ne?«  »Ko sem bil tvoj šef, si mi komaj rekla ›dober dan‹, zdaj se mi pa klanjaš. Kaj bi rada?«  »Nič ne bi rada. Od tebe že ne. Kaj pa sploh lahko pričakujem od tebe? A? Kaj lahko storiš? Še ko si bil moj šef, nisi mogel nič, kaj boš pa zdaj, revček?!«  »Ne repenči se preveč. Ko si bila ti šefica, se nam tudi ni samo smejalo. In ne pozabi, da sem na položaju vseeno zdržal dlje kot ti!« 

Za ogled se:

Registriraj
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Naroči
Prijavi se
Ste že naročnik?
Prijavi se
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€
Kupi

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.

Povezani članki

Kristus blagoslavlja otroke – Lukas Cranach st.
  • 17. 01. 2024
Čudoviti golobi – Charles Tunnicliffe
  • 24. 11. 2023
Portret mene in moje namišljene žene – Arshile Gorky
  • 07. 03. 2024