Lukićeva Delavska svetovalnica nad Tonina, ker bi prejemnike socialne pomoči vključil v javna dela

11

Delavska svetovalnica, katero vodi poslanski kandidat stranke Levica, Goran Lukić, je ogorčena nad idejo Mateja Tonina, da bi prejemniki socialne pomoči, ki so zdravi in sposobni za delo, opravili določeno število tedenskih ur v sistemu javnih del.

Po njihovem mnenju bi jih Tonin s tem “ožigosal”, “kriminaliziral” in “orbaniziral”.

Eden od predlogov predsednika NSi, Mateja Tonina, na področju socialne politike je, da bi se prejemniki socialne pomoči, ki jim zdravje in delovna sposobnost to dopušča, v zameno za pomoč morali vključiti v sistem javnih del.

“Veliko županov se pritožuje, da vzdrževanje parkov in zelenice stane na deset tisoče evrov, številni domovi za starejše potrebujejo pomoč za raznorazna opravila, pomoč potrebujejo tudi vrtci in še kakšne druge ustanove. To bi bil način, da tudi prejemniki teh pomoči pomagajo, da bi tej državi šlo bolje,” je Tonin dejal ob predstavitvi kandidatov NSi v volilni enoti Maribor.

A proti njegovemu predlogu so se s pomenljivim naslovom “Toninologija RESNO lajna” oglasili na spletni strani Delavske svetovalnice, ki jo vodi nekdanji sindikalist, sedaj pa kandidat stranke Levica na državnozborskih volitvah, Goran Lukić.

Najprej se retorično sprašujejo, ali Matej Tonin morda ne pozna zakonodaje, po kateri se oseba, ki odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev, preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. “Po socialni zakonodaji pa mora oseba, ki je v zadnjem letu več kot devetkrat prejela socialno pomoč, sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod za zaposlovanje. V primeru da jo zavrne, pa šest mesecev nima pravice do socialne pomoči,” zapišejo.

V nadaljevanju Toninu očitajo, da zakonodajo vendarle pozna in bere, a mu “že zdajšnji zakonodajni pritisk na prejemnike denarne socialne pomoči ni dovolj.”

“Ne, on MISLI RESNO. ON bi po Orbanovsko vse prejemnike socialne podpore nagnal na opravljanje družbeno koristnih del. ON bi jih kriminaliziral,” očitajo predsedniku krščanskih demokratov.

Prepričani so, da bi Toninov pristop ob delo spravil denimo čistilke, ki že zdaj delajo za najnižjo ceno. “Pa potem uporabimo te čistilke kot osebe vključene v program družbeno koristnih del. Hej, kaj je nižje od najnižje cene? Zastonj delo!” karikirajo. Pri tem dodajajo še primer Viktorja Orbana, ki je pred slabimi tremi leti 175 kilometrov dolgo ograjo na meji s Srbijo zgradil tudi s pomočjo “prisilnih javnih delavcev,” kot jih imenujejo v Delavski svetovalnici.

“Čestitke, Toninologija!” ob tem vzklikajo.

Delavska svetovalnica: “Kot da prejemniki socialnih transferjev niso že dovolj ožigosani – vprašajte terenske delavke in delavce Karitasa; vprašajte nekdanje delavke Mure.

In namesto da bi se kot krščanski demokrati borili proti socialni izključenosti vsakogar in vseh, se kot apostoli kapitala borijo za vzpostavitev armade čim cenejših – najcenejših – zastonj delavcev.

Živela Toninologija! V imenu svetih treh kraljev; kapitala, dobička in žice.” 

Kaj je sistem javnih del?

Sistem javnih del v Sloveniji deluje že več kot 25 let in je namenjen dolgotrajno brezposelnim, da jim omogoči enoletno zaposlitev na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih področjih.

Programe izvajajo neprofitni delodajalci, vključitev vanje pa je prostovoljna. Vključeni prejemajo plačo, povrnjene stroške prehrane med delom, potne stroške, regres, na voljo imajo letni dopust.

Višina plače je določena z Zakonom o urejanju trga dela in je odvisna od ravni izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga opravlja delavec. Delovni čas obsega najmanj 25-urno tedensko delovno obveznost. Sredstva za plače zagotavljajo Zavod za zaposlovanje in naročnik, oziroma izvajalec javnih del.

Pogosto so to občine, javni zavodi in druge neprofitne vladne in nevladne ustanove. Paleta del je zelo raznovrstna, od vzdrževanja in urejanja okolice, pomoči v gozdovih in sadovnjakih, opravljanje pomožnih del v šolah, vrtcih, muzejih na prostem, materinskih domih, zavetiščih za brezdomce, administrativnih del v lokalnih in javnih institucijah itd..

V zadnjih 25 letih je bilo v javna dela vključenih več kot 140.000 brezposelnih, po zaključku programov pa se jih je redno zaposlilo dobrih 21 %.

Delavska svetovalnica ali nedelavska svetovalnica?
“Vsako delo je častno,” so znali povedati stari ljudje predvsem na podeželju in vrednote dela prenašati tudi na potomce.

Seveda je prav, da je častno delo tudi častno plačano in za sistem javnih del, ki v Sloveniji uspešno deluje že četrt stoletja, ne bi mogli trditi, da ni tako.

Mar ljudi s tem, da jim omogočimo delo, četudi družbeno koristno, zgolj začasno in za preživetje, res žigosamo in kriminaliziramo, ali pa jim nemara vrnemo vsaj kanček dostojanstva, da niso zgolj brezdelno breme na plečih delovnih sodržavljanov? Prej kot socialno vprašanje je to vprašanje človekove morale in vesti.

Prav zato je težko razumeti institucijo, ki se imenuje Delavska svetovalnica, da dela, kakršnegakoli že, ne vidi in ne ceni kot vrednoto, tudi če je zgolj premostitveno in morda izven poklica, za katero se je iskalec redne zaposlitve izšolal.

Naj se sliši še tako ironično, a včasih se zdi, da je slovenska levica delavca že zdavnaj zapustila in da ji delo samo po sebi sploh ni več vrednota. Kako si sicer razlagati zavzemanje za ideje kot je univerzalni temeljni dohodek – mesečni priliv iz skupne malhe, ne glede na to, ali človek dela ali ne, ter podpora dvigom socialnih pomoči do vrednosti, ko delavci s 40 urnim delavnikom mesečno zaslužijo zgolj 100 ali 200 evrov več od prihodkov tistih, ki ne počnejo ničesar?

Jasno, zadnja oglašanja Delavske svetovalnice in poslanskih kandidatov stranke Levica, ki stojijo za njo, je potrebno razumeti v kontekstu političnega boja; pa vendarle bi bil na mestu razmislek o spremembi imena: “Nedelavska svetovalnica” bi namreč bolje ustrezala njihovim prizadevanjem in poslanstvu.

11 KOMENTARJI

  1. Levica združuje ljudi, ki jim delo ne “diši”. Oni znajo bučno praznovati 1. maj, praznik dela – čeprav jim delo ni vrednota.

    Zakaj imajo vse države, kjer že dolgo vlada LEVICE skoraj vse SLABO gospodarsko stanje. Zato, ker delo ni vrednota in bi politični vrh rad samo trošil – brez vprašanja kdo bo pa ustvaril. To pa ne gre v nedogled.

    To kar je predlagal Tonin, bi bilo res dobro. kajti kdor je dolgo v brezdelju – počasi stagnira. Star pregovor pravi: “Delo plemeniti človeka.”
    Mene so starši učili, da je vsako delo častno, medtem ko je lenoba pogubna. Nečastno pa je, da bi kdo bogatel s krajo.

    Tega komunisti ne razumejo, zato so takoj po vojni zasegli razne vile in sami v njih živeli kot gospodje. Tako hočejo igrati samo gospode tudi novodobni komunisti, kot je ZL. Oni obljubljajo svojim prijateljem velike socialne dotacije, in ne posredujejo dela, za kar so registrirali dejavnost.

    Če bo desnica dosegla dober volilni rezultat, bo v naši domovini bolje. Tedaj bo sigurno delo bolje plačano od NEDELA.

  2. Edino pravilno! To bi moralo biti že od samega začetka, ne pa da prejemajo socialno pomoč za nezaposlene hkrati pa “jim je potrebno” ali “nepotrebno” delati na črno. Saj ne gre za neka težaška, zahtevna dela, gre za marsikatera dela in opravila oz. če želite delovna mesta, ki so jih naši ljubi “šefi” v preteklosti opustili zgolj zato, da bi prihranili in se izkazali kot poslovno uspešni. Tisti zaposleni v javni upravi vedo o čem govorim. Tudi prekrškarji bi morali dobiti na izbiro ali zapor ali javna dela, kot je čiščenje okolice in podobno. Seveda pod nadzorom, da delo zares opravijo. To je za družbo kot celoto zdravo, vzgledno in učinkovito. Vse preveč ljudje postajajo egocentrične, narcisne “ovce” ki raztresajo svoje blato vse povprek.

  3. Delajo lahko samo upokojenci, ki so si morali sami zaslužiti socialno podporo IN TO POD ZELO STROGIMI POGOJI. Kdo je tu bolj “ožigosan”, “kriminaliziran” in “orbaniziran”?
    Bravo, gospod Tonin!

  4. Odlicno, Tonin! Nemoralno in skrajno virantovalsko sprevrzeno je, da bi delavec, Slovenec ali posten drzavljan delal za lenuha in njegove bedne nagone, lazi in sprenevedanja! Bravo, Tonin. Lukic, mars delat, ne pa sra…v sindikatu. Sicer pa, ce samo vemo, kje se slepas, vemo, kako zelo noro primitiven si.

  5. Naj se razni Primci, Lukići in Meseci ter njihovi pristaši vprašajo, kdo bo financiral NEDELO? In zaradi takšnih, ki se bodo doma na veliko plodili ali pa le poležavali na tuj račun, bodo delavci na minimalcu in upokojenci pod pragom revščne tonili v še globjo bedo!! Da o visokih davkih ne govorimo.

    Prepričani smo lahko, da zaradi treh jurjev, kot jih obljublja Primc, pri nas nihče ne bo rojeval, na račun visokih otroških dodatkov in socialnih podpor pa pri nas v zadnjem času na veliko rojevajo razni priseljenci s Kosova.

  6. ON bi po Orbanovsko vse prejemnike socialne podpore nagnal na opravljanje družbeno koristnih del. ON bi jih kriminaliziral,”
    ———————-

    Pa tem levičarjem se je popolnoma odpeljalo. Družbeno koristno delo enačijo s kriminalom…..

  7. Tudi jaz se pridružujem vsem tistim, ki menijo, da bi morali biti vsi prejemniki socialnih pomoči, ki so sposobni za delo, vključeni v javna dela. Podpiram predlog Tonina.
    Pred kratkim sem srečal gospo, ki v naši občini preko javnega dela čisti vaško središče. Eno leto ji manjka do upokojitve in dela, da zadosti pogoju za upokojitev. Je pa v občini kar nekaj mladih občanov, ki se še ne bodo tako hitro upokojili, pa rajši prejemajo socialno pomoč kot bi delali in lepo cele dneve posedajo po bifejih. In država to skupaj z levico in Goranom Lukičem podpira ? Katastrofa !

  8. Prejemniki socialnih pomoč bi le-to morali dobiti v naturi, se pravi na mesec 30 kg moke, 45 jajc, 2 kg skladkorja, 15 l mleka itd. SAJ IMAJO ČAS KUHATI. Pa tudi, ko bi hodili vsakodnevno po omenjeno hrana bi jih tudi osebno čekirali, in sistem bi hitro prečistu izkoriščevalce.
    Me prav zanima koliko bi še izkoriščali sistem, saj ni logično 385 € za nič dela, minimalec pa… Pred meseci v vrsti na pošti – model cca 25 let (roj. v Sloveniji) – po postavi atlet – najeda uslužbenki, če mu lahko izplača denar – socialno pomoč- brez bančne kartice, ki jo je pozabil v Bosni, socialno pomoč pa mora dvignit, ker če jo ne v 10 dneh, mu jo CSD vzame iz računa…Pri vsem povpraševanju po delavcih – omenjeni očitno izkorišča – dela pa na črno.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime