Luka Lisjak za Siol.net: Kaj smo se naučili z referendumom

Uredništvo
1

V Sloveniji imamo volitve, zato da se nad zaslepljenostjo volilcev lahko huduje desnica, ter referendume, da lahko isto dela levica, piše Luka Lisjak Gabrijelčič za Siol.net.

Za izgubo levice na zadnjem referendumu poda dokaz, da niso proti obkroževali zgolj klerofašistični volilci, temveč tudi levičarji, saj rešitev, podana v zakonu, ljudi ni prepričala.

Nasprotovanje spremembam ni zabloda, temveč razumna odločitev suverenega ljudstva. Tisti za “izenačitev pravic” morajo večino sprejeti tako kot desnica, ki mora na oblasti gledati postkomunistično elito. Morajo sprejeti argumente, ki so že drugič zmagali na voliščih – to je, da prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti zadeva posameznika, kar pa ne pomeni, da ne bi smeli razlikovati med vezmi.

Raznospolni par je deležen posebne zaščite zakona, ker je izhodišče za prokreacijo. Tudi v veljavnem zakoniku piše, da je namen zakonske zveze snovanje družine.

In čeprav obstajajo tudi stalne istospolne zveze, ki se jih lahko obravnava skoraj tako kot dvospolne, ni potrebno, da država spodbuja snovanje takšnih družin, saj je v njih kratena otrokova pravica do očeta.

Treba je tudi ločiti med neodtujljivimi pravicami, ki izhajajo iz narave človeka, ter pravicami, ki jih dodeljuje politična skupnost v skladu s svojimi interesi in ideali. V tem primeru je sklenitev zakonske zveze človekova pravica, ker gre za institucijo, namenjeno izpolnitvi naravne želje dveh posameznikov nasprotnega spola, osnovati družino. Zato imajo zunajzakonske skupnosti pri nas enake pravice kot zakonska zveza, za razliko od Američanov, ki zakonsko zvezo dojemajo kot ključno za duhovno rast državljanov.

Poudari, da biti del Zahoda ne pomeni papagajsko ponavljanje vzorcev, temveč jih prilagoditi lastni tradiciji. Rešitev že vidi, a morajo zato ideološki puristi spoznati, da demokracija ni tekmovanje, kdo bo družbi vsilil svojo vizijo, temveč prepoznavanje zahtev sodržavljanov in iskanje stabilnih kompromisov.

Celoten komentar si lahko preberete na Siol.net.

1 komentar

  1. “Čisto konkretno: če vojakinja umre v Afganistanu, njeni partnerici niso priznane pravice, ki izhajajo iz objektivnega dejstva, da je vojna vdova. Neregistrirani partner nosilca javne funkcije se lahko prijavi na razpis, saj zakon ne priznava sorodstvene vezi med njima.”

    Te in take stvari bi se enostavno reševale v ZRIPS oz. bi bilo potrebno ta zakon dodelati v smer PACS:
    https://en.wikipedia.org/wiki/Civil_solidarity_pact

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime