Tokrat v branje priporočamo komentar gostujočega Delovega komentatorja in zgodovinarja Luke Lisjaka Gabrijelčiča o političnem udejstvovanju zamejskih Slovencev v Italiji. Avtor v njem temeljito analizira minulo volilno nedeljo v vseh občinah Furlanije – Julijske krajine, kjer najdemo slovensko prebivalstvo.
Kot ugotovi, so slovenske občine severno od Pada in južno od Dolomitov (torej v gospodarsko najmočnejšem delu Italije) edino območje, kjer je na volitvah, ki so sicer pomenile zmago desnice (Gibanje 5 zvezd, Liga itd.), slavila levica.
Slovenska skupnost je bila namreč vso povojno obdobje z njo precej povezana, kar je ob zgodovinsko nizkem rezultatu levosredinske opcije postalo vidno s prostim očesom kot “rdeče pike sredi modrega morja”, ta zvestoba pa poplačana z nenadejano izvolitvijo slovenske kandidatke Tatjane Rojc v parlament.
Gabrijelčič nato razloži, da ta razlika vseeno ni tolikšna in da je prednost leve sredine tudi v slovenskih občinah majhna oz. rezultati desnice na splošno ne dosti slabši od državnega povprečja – še posebej če pogledamo rezultate na severu, v Beneški Sloveniji.
Zato izrazi ugotovitev, da politično Slovenstvo v Italiji kopni, tako kot je že skorajda izginilo na Koroškem. Ohranjalo naj bi se le v obliki volilnih navad prebivalstva, starejšega od 50 let.
Mladi zamejski Slovenci naj bi tako volili enako kot njihovi italijanski sodržavljani: večinsko za desnico ali populiste in šele nato za stranke levice in sredine, tradicionalne zaveznike…
Več na Delo.si.
Tralala, tralala!
Večino obdobja od osvoboditve leta 1945, pa do danes so tako v Italiji, kot v Avstriji prevladovale krščansko demokratske stranke, ali pa koalicije v katerih je bila zastopana tudi desnica.
Iz Slovenije pa je na slovenski manjšini v Italiji in Avstriji vršila pritisk Udba, ki je odvračala Slovece od politikie in pred vsem od zavedanja, da so Slovenci. Tako sta manjšini izgubii več kot polovico svojih pripadnikov.
V Italiji in Avstriji je bolj ali mnaj svoboda, kjer so temeljne človekove pravice samoumevne. Pred vsem pravica do zasebne lastnine je zakon, ki ga ni mogoče prekršiti.
Slovenci so z grozo opazovali, kako se je prav ta pravica kršila v Sloveniji in celotni Jugoslaviji. Večina tistih, ki so imeli privatno lastnino, trgovino, obrtne delavnice ali industrijske obrate so se seveda raje izdajali za Italijane, ali Avstrijce, samo da so zaščitili svoje imetje. Želja po priključitvi Trsta in Gorice, kakor delov Koroške je bila ves čas jugokomunizma prisotna in Slovenci so izgubljali svje priadnike mnogo hitreje, kot recimo begunci v Argentuini.
Argentina je namreč bila predaleč, da bi lahko udba razpredla pogubno mrežo. V Italiji in na Koroškem pa jo je in tako zapečatila usodo zamejskih Slovencev.
Vpliv udbe zelo počasi slabi, Slovenija pa se tudi zelo počasi izvija iz komunističnega oklepa, zato manjšine stagnirajo, namesto da bi se razcvetele. Ni avstrijska manjšina v Italiji v bistveno boljšem položaju, kot slovenska, le Avstrija je demokratična država in ne sili svojih rojakov v boljševizem, tako kot Slovenija svojo manjšino v Italiji. Podobno je s hrvaško manjšino v Avstrji, ki je mnogo prodornejša, kot Slovenska, če ravno je bolj oddaljena od hrvaških meja in v bistvu predstavlja priseljence, ki so na Gradiščansko prišli in niso avtohtoni prebivalci, tako kot Korošci, ki so imeli praktično prvo Slovensko državo.
Spomnimo se samo udbovsko komunstičnega podviga, ko je udba ukazala, da se Slovenci ne smejo prešteti na Koroškem in od takrat dalje je manjšina le ostanek ostanka.
Neumnosti, ki jih stresa Luka Lisjak Gabrijelič pa niso niti pravljice za otroke. V demokraciji se na oblasti izmenjujejo politične opcije. To pot so slučajno tako v Italiji, kot na Koroškem prišli na obast socialisti , a ne takšni kot v Sloveniji, ko so preoblečeni komunisti-boljševiki!
Larifari,da je UDBA kriva za porazno stanje manjšine.Pred letom 1940 ni bilo uDBE in komunistov,pa se je manjšina na Koroškem topila hitreje kot pomladanski sneg! 1920-1938 je bilo za manjšino najbolj porazno;in to v “demokratični” Avstriji
Gradiščanci so se najbolj namnožili leta 1945, zato je bilo potem v Jugoslaviji pol premalo moških in je Jugoslavija naredila demografski samomor, ki ga je Tito reševal s socialnimi transferji za Albance. Socialne transferje je Tito dajal Albancem, da bi izpodrinili SRBE.
APMMB2, zelo točno si pokazal dogajanje po letu 1945.
Tito (s pomočjo udbe) je finansiral le leva slovenska DRUŠTVA. Glede volitev, pa jim je Slovenija vedno sugerirala navodila, naj volijo levico, da jim bo bolje.
Tudi slovenski komunisti so se takoj po vojni združili z Italijanskimi komunisti. Poslovne prostore, ki jih je na tržaškem imela KP, so tako dobili na razpolago tudi Italijani. Pred leti sem imela možnost, da sem bila v enem takem poslopju, ki ga sicer upravlja Slovenec, vendar vse knjige tam, kot tudi družabne igre pa so v Italijanščini. Vprašala sem tega upravnika, če imajo mogoče tudi kako slovensko knjigo. Iskal jo je, pa je ni dobil. Taki so bili komunisti, ki govorijo o narodni zavednosti – združili so se z Italijani in v njihovih organizacijah Slovenstva se več ne čuti.
Edino katoliška društva so obdržala SLOVENSKO DUŠO. Tudi cerkev temu pripomore, ker se Slovenci vsako nedeljo srečujejo pri slovenskih mašah, tako v Trstu, na Opčinah in vseh SLOVENSKIH vaseh v Zamejstvu. Tega tudi Titotu ni uspelo uničiti.
Ni larifari, ampak katastrofalno delovanje udbe tako v Italiji kot v Avstriji.
Kako je atentat v Velikovcu, ki ga je sremljal tudi Danilo Tuerk, vplival na zavest sicer katoliških koroških Slovencev?
Kako so Slovenci v Italiji pozdravili dogovor med Kardeljem in vodstvom KPI, da naj Gorica ostane v Italiji, ko pa bo zmagala KPI, bodo meje padle in vsi bomo živeli v boljševističnem raju?
No, boljševistične raja v Italiji nikoli ni bilo in Gorica, slovensko mesto je postala italijanska!
Ker je pred 70 leti ostala Gorica Italijanska, je Tito pogruntal, da lahko pozida Goričanom njihova zemljišča in na hrbtih Jugoslovanov gradil nove stavbe. Tako je lahko prišlo na Goriško tudi veliko Južnjakov in demografska slika je taka kot je. Tu na volitvah sedaj zmagujejo “Titovi potomci”.
Kaj prikazani zemljevid sploh predstavlja? Namreč, kaj takšnega še pri Jelinčiću nisem videl.
Kolikor smo se učili, je stari vek propadel, s propadom Rimskega cesarstva. Vendar smo Slovenci že bili na Krasu tudi tedaj. Tako je zagovarjal pater. I. Tomažič v knjigi o Venetih.
Ta zemljevid pa je res nerazumljiv.