Lovci F-16 na ukrajinskem nebu: zakaj niso “game changer”, pa vendarle pomembni

Kocka je padla: Ukrajina bo dobila letala F-16. To je bila tema, ki je v strokovni in laični javnosti burila duhove tako rekoč od začetka vojne. Kakšna so tveganja, kaj lahko Ukrajina s tem pridobi in, nenazadnje, kako se bo odzvala Rusija?

Mnogi zahodni podporniki Ukrajine so dobavi nadzvočnih bojnih letal dolgo nasprotovali, predvsem so bile proti ZDA. Prva je s tovrstnimi letali Ukrajino želela opremiti Poljska, ki bi napadeni državi poslala okoli trideset svojih lovcev MiG-29, v zameno pa bi od ZDA dobila F-16. Po enakem principu je, na primer, tudi Slovenija dobavljala oklepnike po dogovoru z Nemčijo.

Ruske grožnje in ameriško nasprotovanje

Toda Američani so bili strogo proti, enako kot so Nemci nasprotovali dobavi Leopardov. Tako pri nadzvočnih letalih kot pri tankih gre za ofenzivne sisteme in na Zahodu je bil predvsem med vodilnimi državami, kot sta Nemčija in ZDA, prisoten močan strah, da si bo Rusija prisotnost zahodnih ofenzivnih sistemov na ukrajinskem bojišču v političnem smislu razlagala kot neposreden napad Zahoda nanjo.

A do sedaj se to še ni zgodilo. Ko so prvi popustili Nemci in dovolili in tudi sami izvedli dobavo Leopardov, se razen praznih ruskih groženj ni zgodilo nič. Ko so Ukrajinci dobili najsodobnejše tanke brez omembe vredne ruske retaliacije, je bil pripravljen teren za dobavo nadzvočnih bojnih letal. Končno so popustili še Američani.

Tudi sedaj Rusija sicer grozi s “kolosalnimi posledicami”, a, roko na srce, kako kolosalne pa bi v praksi sploh lahko bile? Od začetka vojne se je pokazalo, da je Rusija velikim besedam navkljub postala tiger, ki ima vse manj zob. Ostaja ji sicer jedrsko orožje, a uporaba slednjega kot protiutež dobavi lovskih letal bi bila tudi za Ruse nesorazmeren ukrep.

Od začetka vojne se je pokazalo, da je Rusija velikim besedam navkljub postala tiger, ki ima vse manj zob. Ostaja ji sicer jedrsko orožje, a uporaba slednjega kot protiutež dobavi lovskih letal bi bila tudi za Ruse nesorazmeren ukrep.

Strah, da bi Ukrajinci napadli Rusijo

Prisoten pa ni bil le “politični” strah pred Rusijo; mogoče celo močnejši je bil “praktični”, ki se je pokazal tudi pri dobavi določenih raketnih sistemov, in sicer, da bi Ukrajinci z njimi delovali neposredno na ozemlje Rusije. Zahod je večkrat jasno povedal, da Ukrajini ne zaupa, da bo tovrstne sisteme uporabljala zgolj za uničevanje ruskih ciljev na ozemlju Ukrajine, ne pa tudi čez mejo.

Olje na ogenj tem strahovom je prilivalo dejstvo, da so Ukrajinci z uspešnimi specialnimi operacijami dejansko uničili množico skladišč goriva in streliva na ruskem ozemlju. A s premišljeno uporabo raketnih sistemov so si prislužili zaupanje podpornih držav. Kot je povzel nizozemski premier Mark Rutte, potrebna bo previdnost, da ne bi na kakršenkoli način izzvali aktivacije zloglasnega petega člena v primeru neposrednega soočenja Rusije in Nata.

Kot prvi sta svoje MiG-29 Ukrajincem pred časom obljubili Poljska in Slovaška, na ZDA pa je za odobritev dobave F-16 najbolj pritiskala prav Nizozemska. Kremeljski govorec Peskov je v tej luči posvaril pred vse večjim “vmešavanjem” Združenega kraljestva, Nemčije in Francije. Zelenski osebno na drugi strani pospešeno dela na projektu tako imenovane “jet koalicije”, ki se ji pridružuje vse več držav.

Ukrajina naj bi ob začetku ruske agresije sicer imela okoli 60 reaktivcev, od katerih pa jih je letelo le malo. Nekaj je bilo prizemljenih, ker država zaradi visokih stroškov vzdrževanja preprosto ni vlagala vanje, velik del pa so Rusi uničili tako rekoč na tleh že v prvi vojni leta 2014 in so obstajali bolj ali manj na papirju.

Kakorkoli, oblikovanje “jet koalicije” ima velik simbolni pomen. Ne le, da se s tem zadosti željam vzhodnih članic zavezništva, ki zaradi zgodovinskega zatiranja hočejo močno obrambo proti Rusiji; tudi Zahod se je (skorajda) dokončno otresel političnega in praktičnega strahu pred ruskimi grožnjami.

Nebu trenutno gospoduje tisti, ki ima boljšo zračno obrambo, ne boljše letalstvo.

Letala trenutno ne koristijo kaj dosti

Koliko pa lahko obljubljena nadzvočna letala vplivajo na potek spopadov? V trenutni fazi vojne niti približno ne toliko, kot si predstavljajo nekateri romantiki, sploh pa ne v napovedani protiofenzivi.

Prvič, gre za sisteme, ki terjajo zelo dolgo usposabljanje, in do polne operativnosti bi lahko po najbolj optimističnih napovedih potrebovali dobro leto dni. Gre torej za srednje oziroma dolgoročni projekt. Drugič, letala so glede na svoj učinek ekstremno draga in zapletena za vzdrževanje. In, nenazadnje, pričakujemo lahko tudi oteženo logistično podporo.

Ukrajina sicer trdi, da bi z nadzvočnimi letali lahko delovala globoko v okupiranem zaledju, a naj opozorim, da je v trenutni fazi vojne tako na eni kot na drugi strani odločilna zračna obramba. Obljubljena letala niso neuničljiva in ne pozabimo, da Ukrajina razen helikopterjev in brezpilotnih letalnikov letalstva tako rekoč nima, ker je že bilo uničeno, Rusija pa je na tem področju znatno oslabljena. Nebu trenutno gospoduje tisti, ki ima boljšo zračno obrambo, ne boljše letalstvo.

Simbolni in strateški nauk zgodbe

Na kratko: glede na to, kako lahko je uničiti takšno letalo, bi bilo smotrneje vlagati v artilerijo in raketne sisteme. A govorimo o trenutni fazi vojne; na drugi strani drži, da se z učinkovitim uničevanjem ruskih sistemov zračne obrambe, ki so ga Ukrajinci demonstrirali v preteklih mesecih, odpira prostor tudi za varnejše delovanje nadzvočnih letal.

In ne pozabimo, da gre za projekt na daljši rok, s katerim bi Ukrajina v določenem času lahko dobila sodobnejše in sorazmerno učinkovitejše letalstvo od svoje okupatorske sosede. Po kijevskih izračunih bi branilci trenutno potrebovali okoli 200 letal na nivoju F-16. Koliko jih bodo dobili in koliko od teh bo aktivno vključenih v bojevanje, trenutno sicer ni možno napovedati.

Zahod bo z dobavami lovcev ubil več muh na en mah, in sicer: na svojem področju sorazmerno učinkovito in zanesljivo tehnologijo je prenesel na državo, ki bo v prihodnosti najverjetneje predstavljala enega od stebrov vojaške trdnosti Zahoda in obenem meji neposredno na kitajsko-ruski blok. Hkrati se bo v arzenalu zahodnih držav naredil prostor za uvedbo še sodobnejših letal.

Vemo pa, kakšen je politični in strateški nauk zgodbe o ukrajinskih lovcih: včasih je veljalo, da čigar letala imaš, v tisti blok spadaš. In Ukrajina s tem dokončno postaja Zahod.