Lov na skalp finančnega ministra; kdo ga brani in kdo pravi, da bi moral oditi

Uredništvo
1

Finančni minister Dušan Mramor se je znašel v hudi godlji. Ne samo, da je eden izmed prejemnikov spornega nezakonitega profesorskega dodatka za stalno pripravljenost (45 tisočakov bruto) in ne samo, da je pravilnik o tem pred leti sam sprejel kot dekan Ekonomske fakultete, zdaj se je ujel še v zanko nasprotujočih si izjav, ki bi lahko dokazovale njegovo laž pred kamero.

Ali bo Mramor (skupaj šolsko ministrico Makovec Brenčičevo, prav tako prejemnica 26 tisočakov bruto spornega dodatka) moral oditi, še ni znano, jasno pa je, da bo za njun obstanek Miro Cerar moral močno spustiti opevane moralno-etične standarde svoje vlade.

 Na Domovini smo preleteli medijsko in družabno sceno ter preverili, kdo je ministra Mramorja vzel v bran in kdo najbolj zavzeto zahteva njegov skalp.

Mediji večinoma kritični, v bran Mramorju edino Mladina

Časopis Dnevnik v naslovu članka navaja, da se zaradi afere dodatki vrstijo pozivi k Mramorjevem odstopu ter navaja mnenje sindikatov javnega sektorja, da je Mramor kot minister izgubil vso kredibilnost. Avtorica članka Barbara Smajila je Mramorjeva pojasnila označila za “luknjasta in nezadostna”.

Rok Kajzer v Delu na podlagi Mramorjevih izjav ugotavlja, da izplačevanje dodatkov ni bil nekakšen nesporazum ali napakica, ampak “načrtno goljufanje države. Namerna prevara, ki bi morala, kako ironično, najbolj skrbeti prav ministra za finance.”

Na Siol.net so novinarja Andreja Lončar in Martin Petrovčič v petih točkah utemeljujeta, zakaj bi Mramor moral oditi. Po njuno naj bi izgubil kredibilnost pri zagovarjanju politike varčevanja, počel isto, kar je očital vodstvu DUTB, z mini davčno reformo ni prepričal niti lastne koalicije, oditi bi moral, ker pravi, da nismo več v komunizmu, ravna pa še vedno, kot da bi bili in ker bi moral biti kot najboljši evropski finančni minister zgled.

Bojan Požar na svojem portalu piše, da je Mramor že popolnoma osramočen in če ne bo odstopil, bo Cerar zagotovo izgubil naslednje volitve. Navaja še, da si je Mramor omenjene dodatke izmislil kar sam in da so njegova dejanja hujša kot očitki, ki so odnesli ministrico za izobraževanje, znanost in šport Stanko Setnikar Cankar.

Nova24tv.si Mramorja kar neposredno obtožuje, da je: “od države dobesedno ukradel 45.000 evrov, vrnil pa le 3.000.” Ob tem še opominjajo, da ministrovo glavo zahteva tudi 144 županov, saj je občinam znižal povprečnino s 652 evrov na 522 evrov, oziroma za okoli 150 milijonov evrov letno vsem občinam v celoti.

Edini, ki so Mramorja odkrito in odločno vzeli v bran, so novinarji tednika Mladina. V članku Sprenevedanje o Mramorju urednik Gregor Repovž sicer pravi, da je  obvod za dodatna plačila svojim zaposlenim prek dodatka za stalno pripravljenost, neumnost, a to opravičuje, da ima pač vsaka javna institucija svoje odvode, kako spravi denar do zaposlenih. Repovž meni, da ljudstvo spet naseda populizmu ter da gre pravzaprav za rušenje Cerarja, s tem pa pripravljanje prostora za Janšo. Na čelu te gonje pa vidi RTV Slovenija.

 Dr. Žiga Turk: toliko o ogroženosti obstoja javnih univerz

Afero s profesorskimi dodatki za pripravljenost je za Domovino komentiral tudi dr. Žiga Turk. Pravi, da so ga v visokem šolstvu izumili v času, ko so bili plat zvona, da je zaradi menda brutalnega varčevanja ogrožen sam obstoj javnih univerz.

“Toliko o verodostojnosti takratnih obtožb. Po drugi strani pa ni nerazumljivo, da visoko šolstvo išče načine, da zmanjša uravnilovko sistema plač v javnem sektorju,” še dodaja nekdanji minister za visoko šolstvo.

Da gre za frakcijske spopade znotraj politične levice, pa v komentarju za Siol.net ocenjuje dr. Matevž Tomšič. Prepričan je, da pri morebitni odstavitvi Mramorja in Brenčičeve ogorčenje javnosti samo po sebi ne bo igralo posebej pomembne vloge, razen če ga ne bodo izkoristili določeni centri moči, ki jim omenjena ministra nista po volji.

Nekdo bo moral oditi: bodisi oba ministra, bodisi Miro Cerar na naslednjih volitvah
Kakorkoli obračamo to zgodbo, je jasno, da gre realno za eno največjih afer zadnjih let, ki bi v tujini odnesla vsakega ministra in zamajala celo vlado, v Sloveniji pa tudi, če bi se zgodila desnici na oblasti.

Ta in pa afera o izdatnih profesorskih avtorskih honorarjih iz davkoplačevalskega denarja izpred slabega leta dni pričata, da je v kriznih časih za Slovenijo akademska elita znala dobro poskrbeti zase. In mnogi njeni glavni protagonisti so se zvrstili v kar nekaj zadnjih levih vladah.

To je dokaz več, da je njihov dekleriran boj za socialno državo, družbeno solidarnost zgolj farsa za (naivno) rajo, medtem ko intelektualne elite delajo povsem (kapitalistično) po svoje.

Afera je vendarle takšnih razsežnostih, da se je za strinjati s Požarjem, da bo bodisi odnesla oba “sporna” ministra, bodisi pometla s Cerarjevo stranko na naslednjih volitvah.

Če menjava ne bo opravljena hitro in učinkovito, se zna v naslednjih nemirnih mesecih vendarle zamajati tudi vlada, saj med ljudmi vre že zaradi nekaterih drugih mencanj in (ne)ukrepov in le še kaplja čez rob je dovolj, da temu ekonom-loncu dokončno odnese pokrov.

1 komentar

  1. “To je dokaz več, da je njihov dekleriran boj za socialno državo, družbeno solidarnost zgolj farsa za (naivno) rajo, medtem ko intelektualne elite delajo povsem (kapitalistično) po svoje.”

    S to trditvijo, da so intelektualne elite delovale kapitalistično po svoje, se jaz ne strinjam.
    Delovale so nezakonito, po svoje — v kapitalizmu je poudarjena enakost pred zakonodajo, v aferi z dodatki pa temu ni bilo tako. Niall Ferguson v “The 6 killer apps of prosperity” (https://www.youtube.com/watch?v=xpnFeyMGUs8) izpostavi 6 značilnosti, ki so Zahod naredile uspešnega:
    1. Konkurenca,
    2. Znanstveni napredek,
    3. Lastninske pravice,
    4. Sodobna medicina,
    5. Potrošniška družba ter
    6. Delavska etika.

    Akademska elita je v aferi z dodatki delovala v nasprotju s 1., 2., 3. ter 6. točko.
    Takega ravnanja ne moremo imenovati kapitalističnega, temveč anarhičnega; zadnjega pa so razvili filozofi v Rusiji pred sovjetsko revolucijo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime