Logar: "Gre za bistveno več kot samo Ukrajino". Kako daleč bi lahko šel Putin?

Drugi dan vojne so se ruske sile namenile nad ukrajinsko glavno mesto Kijev, ruski predsednik Vladimir Putin pa je ukrajinske vojake nagovoril, naj prevzamejo oblast in z nje vržejo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ter njegove sodelavce, ki jih je označil za "neonaciste" in "odvisnike od mamil".

EU je med tem potrdila drugi paket sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi sankcije proti ruskemu predsedniku Putinu in ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu, vse več podpornikov ima tudi izključitev Rusije iz finančne mreže SWIFT. Svet Evrope je začasno izključil Rusijo, Svet EU pa je začel postopke za suspendiranje članstva v njej.

Rusija je dejala, da bi pristop Finske in Švedske k Natu sprožil resen odziv Moskve. Nato pa krepi prisotnost na vzhodnem delu Evrope. Francijo skrbi invazija v Moldavijo in Gruzijo, glede na današnji odziv Rusije obstaja tudi verjetnost napada na Finsko in Švedsko. Možnosti uporabe jedrskega orožja pa naj bi bile malo verjetne, so ocenili v institutu Sipri. Katere možnosti v prihodnjih dneh napovedujejo tuji mediji in analitiki?

Ukrajina poziva k pomoči Zahoda, a v boju ostaja sama

Drugi dan vojne v Ukrajini se spopadi nadaljujejo. Ukrajinski predsednik Zelenski je danes v izjavi, ki jo je objavil njegov tiskovni urad, vse Evropejce z bojnimi izkušnjami pozval, naj z orožjem pridejo v Ukrajino in branijo državo pred vdorom ruskih sil. Zelenski je Zahod obtožil, da Ukrajini pomaga prepočasi ter pozval k dodatni pomoči.

Evropske države, tudi Slovenija, svojim državljanom odsvetujejo pot v Ukrajino. Slovensko zunanje ministrstvo odsvetuje tudi potovanja v Belorusijo in Moldavijo. Države ali Nato pa se v obrambo Ukrajine, ki ni članica Nata, niso vpletle, Putin pa je dejal, da bo vsaka država, ki bi poskušala posegati v operacijo, doživela "posledice, ki jih v zgodovini še niste videli". Ukrajini tako države zagotavljajo orožje, denarno in humanitarno pomoč, niso pa, kot je predlagal Janša, na Ukrajino uvedle območje prepovedi letenja.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1497193855233499145

So se pa za obrambo zaveznic Nata dodatno aktivirale Natove sile.

https://twitter.com/visegrad24/status/1497272588204183558

Reakcij na ruske napade tudi na članice Nata še ni bilo, so pa ruske sile tudi že praktično na mejah ozemlja zavezništva.

https://twitter.com/EuromaidanPR/status/1497270827561197568

Takole je sporočilo svojim državljanom, da sodeluje pri obrambi domovine, poslal Zelenski, ki ga je Rusija obtožila, da je državo zapustil:

https://twitter.com/TimesRadio/status/1497273765297803270

Danes je sicer še ostajalo nekaj upanja za pogajanja med državama. Putin naj bi bil pripravljen delegacijo poslati v Belorusijo, a je Rusija kot pogoj za pogajanja zahtevala, da Ukrajina »odloži orožje«, kot je dejal zunanji minister Sergej Lavrov. Pred tem je Rusija kljub večkratnim zahtevam za dialog s strani Zelenskega pred začetkom ruske invazije na Ukrajino dosledno zavračala pogovore z Ukrajino. Lavrov je dejal, da je bil cilj invazije Ukrajino "osvoboditi zatiranja".

Logar: Vse države imajo suvereno pravico, da se odločijo, kakšno obliko varnosti bodo izbrale

Rusija je danes med drugim zagrozila, da bi, če bi se katera od nordijskih držav skušala pridružiti varnostnemu zavezništvu, to imelo “resne vojaške in politične posledice, zaradi katerih bo naša država morala sprejeti vzajemne korake,” so poročale ruske tiskovne agencije.

»Gre za bistveno več kot samo Ukrajino. Gre za tok zgodovinskega dogajanja, kajti v neki državi se oblikuje miselnost, da lahko sama narekuje drugim državam, po kateri poti kreniti, celo državam kot je Finska in Švedska,« pa je na to dejal slovenski zunanji minister Anže Logar.

»Lahko rečem, da to na odločitev bodisi za bodisi proti teh dveh držav ne bo vplivalo in da je treba jasno poudariti, da imajo vse države suvereno pravico, da se odločijo, kakšno obliko varnosti bodo izbrale,« je dejal in dodal, da obe državi kot partnerici sodelujeta tudi pri nekaterih aktivnostih zveze Nato, kjer je njuno sodelovanje zelo cenjeno.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1497265436337094657

Ukrajino sicer zapušča vse več ljudi. Begunci, gre predvsem za ženske in otroke – Ukrajina namreč omejuje izhod moškim od 18. do 60. leta, večinoma odhajajo na Poljsko in v Moladvijo. V zadnjem dnevu jih je državo zapustilo preko 50.000.

Rusija naj bi sicer napadla tudi številne civilne objekte, danes med drugim tudi vrtec in sirotišnico.

Kaj je pričakovati v prihodnjih dneh?

Po ocenah različnih mednarodnih analitikov je Rusija sodelovanje še naprej poskušala izsiliti z ustrahovanjem in represijo.

Pred tedni je britanska tajna služba napovedala, da je Rusija sestavila seznam proruskih ukrajinskih osebnosti, ki bi zagotovile zvestobo Moskvi, če bi ukrajinska vlada padla, zato je najverjetnejši trenutni cilj zasedba prestolnice. Glede na aktualne napade tudi na lokalno prebivalstvo, je Putinov cilj zlomiti ukrajinski odpor, poročajo tuji mediji. Zaenkrat pri tem ni uspešen, zato si prizadeva za »demilitarizacijo«, s čimer bi Rusija v Ukrajini lahko počela, kar bi želela, Ukrajina pa se temu ne bi mogla nikakor upreti. Ob morebitnem zlomu Ukrajine, bi se kot v preteklosti lahko vrstile eliminacije političnih nasprotnikov.

Nekateri so ob Putinovi napovedi vojne prepoznali tudi grožnjo jedrske vojne, ko je govoril o posledicah, kakršnih še ni bilo videti. A svet upa, da do tega ne bo prišlo. Pred tem različni scenariji preigravajo tudi možnosti napada Moldavije in Gruzije, morda tudi Finske. Neodgovorjeno vprašanje pa ostaja, kako se bo odzvala Kitajska, ki je Rusijo po napadu pozvala k dialogu, a je izrazila tudi neodobravanje do sankcij proti Rusiji.