Lobnik se zaveda, da nima moči, Vodopivec Jeanova si želi okrevanja gospodarstva, Kukovec izpostavil svojo neodvisnost

Vir: zajem zaslona; predsednik.si

V predsedniški palači so se danes predstavili kandidati za zagovornika načela enakosti, za viceguvernerko Banke Slovenije in sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu. Predsednik republike Borut Pahor je kandidature Mihe Lobnika, Irene Vodopivec Jean in Damjana Kukovca pred dnevi že posredoval v imenovanje državnemu zboru, ki bo moral o njih še glasovati. Predstavitev kandidata za ustavnega sodnika Janeza Kranjca pa bo potekala v petek.

Pogledali smo, kaj sta na predstavitvi povedala Lobnik in Vodopivec Jeanova, ter izpostavili najpomembnejša prizadevanja kanidatov, ki bosta najverjetneje prejela zadostno podporo svoji izvolitvi.

Lobnik priznava, da njegova funkcija nima resnične moči

Predsednik republike se je za javne predstavitve kandidatov odločil, ker naj bi te prispevale k preglednosti in kakovosti postopkov izvolitve visokih državnih funkcionarjev ter krepitvi zaupanja s strani javnosti. Hkrati pa takšne predstavitve omogočajo, da se javnost s kandidati spozna, še preden o njih dokončno odloča državni zbor.

Javnosti se je tako najprej predstavil kandidat za zagovornika načela enakosti Lobnik, ki sicer že zdaj zaseda funkcijo zagovornika načela enakosti, mandat pa se mu izteče 25. oktobra. “Diskriminacije je več, kot se je prijavi,” je Lobnik poudaril danes. Ljudje namreč ne ukrepajo, ker ne vedo, da bi jim to pomagalo, ali pa se bojijo povračilnih ukrepov.

Na predstavitvi je dejal tudi, da želi v prihodnje nadaljevati vključujoč dialog. Poleg tega meni, da morajo državljanke in državljani dobiti kakovostne storitve, do katerih so upravičeni, je dejal.

Med temeljnimi načeli za delovanje zagovornika bi tudi v novem petletnem mandatu poudaril vključujoče sodelovanje z ranljivimi ljudmi, z mediji in vsemi deležniki. Zagovornik po njegovem mnenju pomaga vsem, ki menijo, da so bili neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin, ki si jih niso izbrali sami, denimo zaradi invalidnosti in spolne usmerjenosti. Svetuje jim in obravnava njihove primere, poleg tega pa tudi spremlja sistemsko stanje na področju diskriminacije, daje priporočila in osvešča.

Med zagovornikovimi primeri v lanskem letu je spomnil, da so omejitev časa nakupovanja za starejše v prvem valu epidemije covida-19 ocenili kot nesorazmeren ukrep, kar je vlada pri naslednjih valih upoštevala. Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa pa so pri zagovorniku ocenili kot diskriminatornega, ker diskriminira vrhunske športnike invalide.

Vodopivec Jeanova bi rada prepričala Slovence v drznejše naložbe

Kandidatka za viceguvernerko Banke Slovenije Vodopivec Jeanova se za položaj viceguvernerke centralne banke poteguje ponovno, sedanji mandat se ji izteče 6. oktobra.

Osrednji izzivi Banke Slovenije so podporna denarna politika za okrevanje gospodarstva, nadzor bančnega poslovanja in učinkovitost poslovnega modela ter angažiranje privarčevanih sredstev v bančnih depozitih za podporo gospodarski rasti, je dejala.

Izpostavila je odločilno vlogo denarne politike v evrskem območju, “ki ostaja podporna” ter “zagotavlja spodbudno okolje za okrevanje narodnega gospodarstva in za vzdržnost javnih financ“. “Vse to se odraža v dobrem likvidnostnem in kapitalskem položaju ter nizkih stroških financiranja, kar tudi slovenskim bankam omogoča, da nudijo ugodne pogoje kreditiranja tako podjetjem kot prebivalstvu,” je poudarila kandidatka za viceguvernerko.

Kot eno izmed ključnih področji pa je Vodopivec Jeanova izpostavila izjemno velik obseg varčevanja oz. vlog nefinančnega sektorja pri bankah, zlasti vpoglednih vlog gospodinjstev. Slovenci tradicionalno varčujemo v bančnem depozitu in ne toliko v alternativnih finančnih naložbah, kot so investicijski skladi ali vrednostni papirji, saj smo nenaklonjeni prevzemanju tveganj. V začetku letošnjega leta so tako vpogledne vloge prebivalstva pri bankah znašale rekordnih 23 milijard evrov, kar predstavlja skoraj polovico bruto domačega proizvoda (BDP), ustvarjenega na ravni države v letu 2019, je dodala. “Z vidika pristojnih ekonomskih politik bi bilo zato dobrodošlo razmisliti tudi o načinih za produktivno angažiranje teh finančnih sredstev kot spodbudo nadaljnji gospodarski rasti,” verjame.

Glede na obstoječe demografske težave bi bili lahko ena izmed možnosti finančni produkti dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in varčevanja, prav tako naj bi bilo mogoče ta zasebni denar preko izdaje državnih in komunalnih obveznic ob ustreznem donosu usmeriti v nujno potrebne infrastrukturne in razvojne tehnološke produkte ali projekte, je še podala svoje mnenje kandidatka.

Kukovec se je predstavil kot izjemno kompetenten kandidat

Dr. Damjan Kukovec je predstavil svoje kompetence in dosedanje delo, med drugim predavanja na številnih pretižnih pravnih ustanovah, med drugim tudi na Harvardu, drugod v ZDA in na Kitajskem. Njegovo znanstveno delo je bilo objavljeno v priznanih založniških hišah in najbolj uglednih pravnih revijah.

Želel pa bi poudariti, da je mojo poklicno pot zaznamovalo trdo delo in spopadanje z najtežjimi poklicnimi izzivi. Na tej poti sem pridobil znanje in izkušnje, na podlagi katerih sem se odločil za to kandidaturo in ki mi dajejo prepričanje, da bom preizkus pred odborom uspešno opravil in da bom lahko dober sodnik,” je še povedal. Dodal je, da je bil vedno popolnoma neodvisen, nepristranski in zvest le pravnemu sistemu.

Izpostavil je izziv dostopa do splošnega sodišča, predvsem glede postopkovnih ovir za posameznike. Poudaril je še pomemben razvoj na področju varstva konkurence ter pomen uporabe novih pravno-ekonomskih teorij na področju državnih pomoči.

3 komentarji

  1. Ok, onadva že vesta kaj delata. Ne moreš kar tako na suho predavati na Harvardu in drugod na prestižnih univerzah. A tale inštitucija Varuha ( vsega po malem) se mi zdi pa malo odbita. Bolj mi zveni kot nekakšna sinekura. Vsake toliko časa , recimo letnim časom primerno, poveš kakšnemu novinarju, da je lepo, če ni noben diskrimijiran ( razen belcev in monogamnih hetero seveda), in počakaš 5. v mesecu na solidno plačo in šteješ leta do upokojitve, kjer te čaka 1600 € mesečno.

  2. Tale varuh enakosti je resmalo čuden. Prvič, kaj je delal doslej, ni povsem jasno, in ali gasploh potrebujemo, če za interese ranljivih skupin, na primer invalidov, bolje skrbijo njihove matične organizacije? Ali imamo v Sloveniji tako visoko stopnjo neenakosti, da potrebujemo varuha enakosti? Malce sem skeptična, ta funkcija si mi zdi bolj fikusna, zato, da ima nekdo pač funkcijo, ki mu je nato referenca, in solidne dohodke iz nje. Nadalje kandidat za zagovornika načela enakosti prostodušno izjavi, da itak ne bo imel nekega vpliva na nič??? Za resnicoljubnost mu gre sicer čestitati, a lepo vas prosim, zakaj ga potem sploh potrebujemo?

    Sicer je pohvalno, da se je predsednik odločil za javne predstavitve kandidatov, ki jih predlaga v potrditev parlamentu, to potezo toplo pozdravljam. Pahor zadnje čase vleče več dobrih potez kot slabih (slabe: odlikovanje STA, Vidmarjeva plošča) in to mu gre priznati in spoštovati.

Komentiraj