Ljudmila Novak: "EU niso Združene države Evrope". Franc Kangler se ne boji niti skrajnežev niti Rusije (2.del)

Tadeja Zabret

POSLUŠAJ ČLANEK
V drugem delu intervjuja s kandidatoma za evropska poslanca smo se pogovarjali o tem, kako bi EU napravila učinkovitejšo, česa se lahko naučimo od migrantov, njunih pogledih na skupno kmetijsko politiko, reševanje demografske krize in Evropsko Unijo čez desetletje.

Pri pogovoru, ki je potekal v Mariboru, je Ljudmila Novak sodelovala preko programa Skype.


Evropska unija se na globalnem parketu srečuje s problemom pravočasnega odzivanja, oziroma hitrega in učinkovitega sprejemanja odločitev. Nekatere odločitve namreč zahtevajo konsenz vseh držav članic, kakšna pa lahko s svojim nasprotovanjem oz. vetom prepreči oblikovanje praktično kateregakoli skupnega stališča. Kako bi vi rešili ta problem?

Franc Kangler: Tudi mene to moti, iz lastnih izkušenj. Preden prejmeš odgovor iz vrha EU, pretečejo trije ali štirje meseci. Menim, da bi morala EU čim prej imeti enotno davčno politiko, enotno vojsko, evropski FBI za varnost. Več pooblastil bi morali podeliti tudi evropskemu ombudsmanu. Ta sedaj nima pravice posamezne države vprašati, kaj se v njej dogaja s človekovimi pravicami, ki so resen problem v Sloveniji in v nekaterih drugih članicah EU. Če bi širili ta pooblastila, potem bi bilo manj problemov z veti, zadržki in iskanjem konsenza, ker bi bile skupne službe učinkovite, hitre in sposobne odreagirati zakonito.

Ljudmila Novak: Menim, da bi morala EU imeti skupne temeljne stvari, ki so pomembne za učinkovito delovanje. To so na primer varnostna politika, zunanja politika, nove tehnologije in podobno. A hkrati posameznim članicam ne sme odvzeti suverenosti. EU niso Združene države Evrope. Imamo 24 uradnih jezikov, različno zgodovino, kulturo in državo. Tega države ne želijo izgubiti. Moramo pa iskati skupne točke, preko katerih se ta povezava počasi krepi. Euro je že ena taka točka.

Včasih se zdi, da med bolj skeptične prebivalce Evropske unije sodijo slovenski kmetje. Na skupnem trgu namreč, subvencijam navkljub, težko konkurirajo velikim ravninskim farmam, saj je kmetijska proizvodnja na našem razgibanem in utesnjenem podeželskem terenu količinsko manjša in tudi dražja. Kaj bi torej kot kmeta in Evropska poslanca lahko storila na tem področju?

Franc Kangler: Leta 1997, ko je ministrstvo za kmetijstvo prevzel Ciril Smrkolj, smo imeli predpristopna pogajanja in razpise znotraj EU pred prvo finančno perspektivo, s katerimi smo preko programov mlade kmete pripravili na vstop Slovenije v EU. Kmete smo tehnološko pripravili tudi s sredstvi iz prve finančne perspektive. Ti in nadaljnji programi za spodbujanja kmetijstva so slovenskemu kmetu zagotavljali, da preživi.

Slovenski kmet nikoli ne bo mogel proizvajati enako kot neka belgijska ali nemška farma, ki ima 500 hektarjev zemlje. Lahko pa konkurira v kvaliteti hrane in tudi v ceni. Slovenska hrana je v samem vrhu po kvaliteti v EU. Kar veliko šteje, če znaš to tudi tržiti. Na tem področju bo pa treba še veliko narediti z dobro politiko znotraj EU in sodelovanjem z evropskimi poslanci.

Ljudmila Novak: Večkrat se vprašam, ali bi bil slovenski kmet na boljšem, če ne bi bili del EU. In mislim, da ne bi bil. Težava je predvsem pri nas doma. Res je, da imajo nekatere države veliko boljše pogoje za kmetovanje, ker imajo velike, ravne površine, pomembna je pa tudi državna kmetijska politika. Če ne bi bilo evropskih sredstev, se bojim, da bi še več slovenskih kmetov prenehalo obdelovati zemljo, ker se to dejansko ne izplača. Tako so pa evropska sredstva omilila ta slab položaj kmetijstva. Če pa slovenskega kmeta primerjamo na primer z avstrijskim, kjer tudi obdelujejo zelo hribovita območja, pa ugotavljamo, da naše kmete hromijo številni nacionalni predpisi. Od davčnih blagajn naprej, dlakocepstva, nerazumnih rešitev … kmetje se ukvarjajo z birokracijo, ne pa s kmetovanjem.

Kmetijstvo moramo povezati z dodatnimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, s turizmom in z normalnejšimi predpisi, da se bodo javne inštitucije, kot so šole, bolnice, domovi za ostarele … oskrbovani z lokalno pridelano hrano.

Gospa Novak, glede na to, kakšna so trenutno razmerja med političnimi skupinami in kakšen rezultat se napoveduje, se zdi, da bo prihodnja koalicija najverjetneje sklenjena med tremi tako imenovanimi zmernimi političnimi skupinami okrog sredine: EPP, Socialisti in ALDE. Kako vi vidite tovrstno koalicijo? Vas kaj skrbi, da bi v takšni navezi nad konservativnimi prevladale levo-liberalne ideje s svojimi ideološkimi agendami?

Ljudmila Novak: Evropske stranke, tako leve kot liberalne, so drugačne od slovenskih. V Evropi so liberalci po večini bolj desni kot levi, prav tako so v Evropi drugačni socialisti, ki jih v Sloveniji ocenjujemo predvsem po tem, kakšen odnos imajo do vere, Cerkve. To izhaja iz slovenske preteklosti.

V mojem času v evropskem parlamentu politične skupine niso sklepale uradnih koalicij, ampak so se dogovarjale za projekte - kje bo kdo koga podprl. Seveda je najlažje, če se dve največji politični skupini dogovorita in imata zagotovljene glasove in velikokrat se je to tudi dogajalo.

Če te tri politične skupine ohranijo prevlado v evropskem parlamentu, potem se jaz ne bojim za prihodnost EU. Če pa bi prevladale tretje, skrajne sile, populisti, tako na levici kot na desnici, potem bi te lahko ogrozile delovanje Unije.

Gospod Kangler, s kom naj se poveže EPP?

Franc Kangler: Počakati bo potrebno volilni rezultat. V večini se strinjam z Ljudmilo, le da nimam strahu pred populisti. Je pa zelo pomembno, kdo je na čelu evropske komisije. Če bo ta pripravljala zakone, ki bodo zagotavljali staro identiteto Evrope, varnost, pravice in svoboščine, mir, potem v Evropi ne bo težav.

Jaz se ne bojim ne levih ne desnih skrajnežev. Morda je včasih prav, da tudi takšne imamo, ker nekdo mora na neke stvari opozarjati na levi ali na desni, drugače smo priča enoumju. Po tem, koliko glasov bo nekdo prejel, bomo lahko že videli, kam Evropa gre.
Franc Kangler: Jaz se ne bojim ne levih ne desnih skrajnežev. Morda je včasih prav, da tudi takšne imamo, ker nekdo mora na neke stvari opozarjati na levi ali na desni, drugače smo priča enoumju.

Gospod Kangler, se lahko prišlekov samo bojimo, ali s seboj prinašajo tudi kakšne človeške vrline, od katerih se lahko učimo?

Franc Kangler: Ne vem, česa bi se jaz od njih naučil. Tisti migranti, ki so leta 1991 prišli iz Balkana, so bili precej drugačni. Sprejeli so našo kulturo, bežali pred vojno, Slovenci smo jih z veseljem sprejeli, ne glede na njihovo nacionalnost in vero. Ti, ki pa sedaj prihajajo, pa ne spoštujejo nas, ki jim dajemo kruh, mir, varnost, streho nad glavo. Ne trdim, da so vsi enaki, a upam si trditi, da je najmanj polovica takšnih, ki so prišli s slabimi nameni.

Nekatere muslimanske države so zelo bogate, spijo na milijardah, imajo nafto, plin in blagostanje, pa se ti migranti, v državo, kjer je ista vera, ista kultura, denar, mir, kamor tudi mi hodimo na dopust, ne zatečejo. Tukaj se je potrebno vprašati, kaj je v ozadju. Gre za odprta vprašanja, ki jih morajo reševati predvsem evropske obveščevalne službe.

Ljudmila Novak: Če pridejo take množice migrantov s povsem drugimi navadami, kulturo, vero, to lahko zelo vpliva na našo družbo. Menim pa, da večina ni prišla s slabimi nameni, čeprav so bili nekateri spodbujeni tudi s finančnimi sredstvi …

Nekatere velesile si želijo, da bi bila Evropska unija nestabilna, šibka, ker bi tako nad njo lahko gospodovale. Hkrati pa jemljem vsakega človeka kot posameznika s svojo življenjsko zgodbo. In niso vsi ti ljudje krivi za svojo nesrečo, nekateri dejansko bežijo pred spopadi, lakoto, slabimi razmerami. Do teh moramo imeti sočutje. Nikakor pa ne podpiram nezakonitih prihodov. Evropa se mora tudi sama vprašati o svoji kulturi in koreninah, ki smo jih zanemarili, še posebej kar zadeva krščanske korenine in vrednote. Če to zanemarimo, potem lahko zmagujejo nacionalizmi, kriminal ipd. Moramo pomesti tudi pred svojim pragom.
Ljudmila Novak: Evropa se mora tudi sama vprašati o svoji kulturi in koreninah, ki smo jih zanemarili, še posebej kar zadeva krščanske korenine in vrednote.

Na obzorju praktično vseh držav Evropske unije je hud demografski problem. Slovenija ni izjema, nasprotno, smo ena najbolj hitro starajočih se družb na svetu. Nekateri pravijo, da v tem pogledu migracije – mlado delovno silo, ki bo ustvarjala za pokojnine za postarano evropsko družbo, tudi potrebujemo. Drugi, denimo Viktor Orban, stavijo izključno na ukrepe za povišanje domače rodnosti. Kaj pa vi, gospa Novak, kako in s katerimi konkretnimi ukrepi bi se lotili demografskega problema?

Ljudmila Novak: Tukaj ima NSi zelo izdelan program. Predvsem je treba socialno politiko ločiti od družinske. Mladi odhajajo, ker imajo drugje boljše plačilo in pogoje, pri nas pa si težko zagotovijo osnovne pogoje za življenje, že prvo stanovanje na primer. Hkrati pa tudi v družbi nismo vzpostavili vzdušja, ki bi bilo naklonjeno družini. Če spodbujamo egoizem in miselnost, da so otroci breme, potem ne moremo napredovati. Res pa je, da migrante potrebujemo, ker za določena dela nimamo dovolj svoje delovne sile.

Se mora EU bati Putinove Rusije? Zakaj da oz. ne?

Franc Kangler: Nekega velikega strahu jaz v tem trenutku ne vidim. Moramo pa biti v EU močni in pripravljeni na vse. Za to potrebujemo močno evropsko vojsko, policijo, obveščevalno službo, ki bo lahko nekatere stvari preprečila.

Grožnja ni samo Putin, na drugi strani imamo Ameriko, ki ima svoj interes v Evropi in na Bližnjem vzhodu.

Ljudmila Novak: Močna, povezana EU, je še kako potrebna. Tekma za prevlado se v zadnjem času stopnjuje. Naša prednost je kredibilnost v mednarodnem okolju, spoštovanje človekovih pravic in varnost. Zato tudi vsi hočejo k nam. Moramo pa delati na tem, da od zunaj ne bomo ogroženi in zato je pomembno, da smo od znotraj čim bolj enotni. EU si prizadeva za sodelovanje z vsemi državami, tudi z Rusijo. Žal pa je prišlo zaradi hudih kršitev človekovih pravic in agresije na Krim do gospodarskih sankcij. To škoduje vsem.

Kako vidita prihodnost EU čez desetletje?

Ljudmila Novak: EU mora zagotoviti dobro varnostno politiko, mora narediti več za področje demografskih težav ter vlagati v gospodarstvo in razvoj, da bomo konkurenčni. V kolikor tega ne bomo storili, se lahko zgodi tudi oslabitev ali razpad EU. Želim si, da bi EU okrepili in bi na teh volitvah zmagal razum ter tiste sile, ki povezujejo, ne razdirajo.

Franc Kangler: Pridružujem se temu. Zato je zelo pomembno, da sprejmemo tudi bivše jugoslovanske republike Srbijo, Makedonijo, BiH. S tem, ko pridejo v EU, zagotavljamo mir na Balkanu, ki je zelo pomemben za Slovenijo. Jaz podpiram, da se te države pridružijo čim prej, saj s tem prilagodijo svojo zakonodajo, gospodarstvo,morajo spoštovati človekove pravice in je manj možnosti, da bi populisti konflikte izkoristili za nemir.

V branje priporočamo tudi prvi del intervjuja, v katerem smo se z Ljudmilo Novak in Francem Kanglerjem pogovarjali o razlikah med listama na katerih kandidirata, reševanju vprašanja migracij znotraj EU, sporu Orban – Weber in vplivu lobijev na delo evroposlancev.

[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30