Ljudmila Novak: “EU niso Združene države Evrope”. Franc Kangler se ne boji niti skrajnežev niti Rusije (2.del)

Tadeja Kreč
16

V drugem delu intervjuja s kandidatoma za evropska poslanca smo se pogovarjali o tem, kako bi EU napravila učinkovitejšo, česa se lahko naučimo od migrantov, njunih pogledih na skupno kmetijsko politiko, reševanje demografske krize in Evropsko Unijo čez desetletje.

Pri pogovoru, ki je potekal v Mariboru, je Ljudmila Novak sodelovala preko programa Skype.

Evropska unija se na globalnem parketu srečuje s problemom pravočasnega odzivanja, oziroma hitrega in učinkovitega sprejemanja odločitev. Nekatere odločitve namreč zahtevajo konsenz vseh držav članic, kakšna pa lahko s svojim nasprotovanjem oz. vetom prepreči oblikovanje praktično kateregakoli skupnega stališča. Kako bi vi rešili ta problem?

Franc Kangler: Tudi mene to moti, iz lastnih izkušenj. Preden prejmeš odgovor iz vrha EU, pretečejo trije ali štirje meseci. Menim, da bi morala EU čim prej imeti enotno davčno politiko, enotno vojsko, evropski FBI za varnost. Več pooblastil bi morali podeliti tudi evropskemu ombudsmanu. Ta sedaj nima pravice posamezne države vprašati, kaj se v njej dogaja s človekovimi pravicami, ki so resen problem v Sloveniji in v nekaterih drugih članicah EU. Če bi širili ta pooblastila, potem bi bilo manj problemov z veti, zadržki in iskanjem konsenza, ker bi bile skupne službe učinkovite, hitre in sposobne odreagirati zakonito.

Ljudmila Novak: Menim, da bi morala EU imeti skupne temeljne stvari, ki so pomembne za učinkovito delovanje. To so na primer varnostna politika, zunanja politika, nove tehnologije in podobno. A hkrati posameznim članicam ne sme odvzeti suverenosti. EU niso Združene države Evrope. Imamo 24 uradnih jezikov, različno zgodovino, kulturo in državo. Tega države ne želijo izgubiti. Moramo pa iskati skupne točke, preko katerih se ta povezava počasi krepi. Euro je že ena taka točka.

Včasih se zdi, da med bolj skeptične prebivalce Evropske unije sodijo slovenski kmetje. Na skupnem trgu namreč, subvencijam navkljub, težko konkurirajo velikim ravninskim farmam, saj je kmetijska proizvodnja na našem razgibanem in utesnjenem podeželskem terenu količinsko manjša in tudi dražja. Kaj bi torej kot kmeta in Evropska poslanca lahko storila na tem področju?

Franc Kangler: Leta 1997, ko je ministrstvo za kmetijstvo prevzel Ciril Smrkolj, smo imeli predpristopna pogajanja in razpise znotraj EU pred prvo finančno perspektivo, s katerimi smo preko programov mlade kmete pripravili na vstop Slovenije v EU. Kmete smo tehnološko pripravili tudi s sredstvi iz prve finančne perspektive. Ti in nadaljnji programi za spodbujanja kmetijstva so slovenskemu kmetu zagotavljali, da preživi.

Slovenski kmet nikoli ne bo mogel proizvajati enako kot neka belgijska ali nemška farma, ki ima 500 hektarjev zemlje. Lahko pa konkurira v kvaliteti hrane in tudi v ceni. Slovenska hrana je v samem vrhu po kvaliteti v EU. Kar veliko šteje, če znaš to tudi tržiti. Na tem področju bo pa treba še veliko narediti z dobro politiko znotraj EU in sodelovanjem z evropskimi poslanci.

Ljudmila Novak: Večkrat se vprašam, ali bi bil slovenski kmet na boljšem, če ne bi bili del EU. In mislim, da ne bi bil. Težava je predvsem pri nas doma. Res je, da imajo nekatere države veliko boljše pogoje za kmetovanje, ker imajo velike, ravne površine, pomembna je pa tudi državna kmetijska politika. Če ne bi bilo evropskih sredstev, se bojim, da bi še več slovenskih kmetov prenehalo obdelovati zemljo, ker se to dejansko ne izplača. Tako so pa evropska sredstva omilila ta slab položaj kmetijstva. Če pa slovenskega kmeta primerjamo na primer z avstrijskim, kjer tudi obdelujejo zelo hribovita območja, pa ugotavljamo, da naše kmete hromijo številni nacionalni predpisi. Od davčnih blagajn naprej, dlakocepstva, nerazumnih rešitev … kmetje se ukvarjajo z birokracijo, ne pa s kmetovanjem.

Kmetijstvo moramo povezati z dodatnimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, s turizmom in z normalnejšimi predpisi, da se bodo javne inštitucije, kot so šole, bolnice, domovi za ostarele … oskrbovani z lokalno pridelano hrano.

Gospa Novak, glede na to, kakšna so trenutno razmerja med političnimi skupinami in kakšen rezultat se napoveduje, se zdi, da bo prihodnja koalicija najverjetneje sklenjena med tremi tako imenovanimi zmernimi političnimi skupinami okrog sredine: EPP, Socialisti in ALDE. Kako vi vidite tovrstno koalicijo? Vas kaj skrbi, da bi v takšni navezi nad konservativnimi prevladale levo-liberalne ideje s svojimi ideološkimi agendami?

Ljudmila Novak: Evropske stranke, tako leve kot liberalne, so drugačne od slovenskih. V Evropi so liberalci po večini bolj desni kot levi, prav tako so v Evropi drugačni socialisti, ki jih v Sloveniji ocenjujemo predvsem po tem, kakšen odnos imajo do vere, Cerkve. To izhaja iz slovenske preteklosti.

V mojem času v evropskem parlamentu politične skupine niso sklepale uradnih koalicij, ampak so se dogovarjale za projekte – kje bo kdo koga podprl. Seveda je najlažje, če se dve največji politični skupini dogovorita in imata zagotovljene glasove in velikokrat se je to tudi dogajalo.

Če te tri politične skupine ohranijo prevlado v evropskem parlamentu, potem se jaz ne bojim za prihodnost EU. Če pa bi prevladale tretje, skrajne sile, populisti, tako na levici kot na desnici, potem bi te lahko ogrozile delovanje Unije.

Gospod Kangler, s kom naj se poveže EPP?

Franc Kangler: Počakati bo potrebno volilni rezultat. V večini se strinjam z Ljudmilo, le da nimam strahu pred populisti. Je pa zelo pomembno, kdo je na čelu evropske komisije. Če bo ta pripravljala zakone, ki bodo zagotavljali staro identiteto Evrope, varnost, pravice in svoboščine, mir, potem v Evropi ne bo težav.

Jaz se ne bojim ne levih ne desnih skrajnežev. Morda je včasih prav, da tudi takšne imamo, ker nekdo mora na neke stvari opozarjati na levi ali na desni, drugače smo priča enoumju. Po tem, koliko glasov bo nekdo prejel, bomo lahko že videli, kam Evropa gre.

Franc Kangler: Jaz se ne bojim ne levih ne desnih skrajnežev. Morda je včasih prav, da tudi takšne imamo, ker nekdo mora na neke stvari opozarjati na levi ali na desni, drugače smo priča enoumju.

Gospod Kangler, se lahko prišlekov samo bojimo, ali s seboj prinašajo tudi kakšne človeške vrline, od katerih se lahko učimo?

Franc Kangler: Ne vem, česa bi se jaz od njih naučil. Tisti migranti, ki so leta 1991 prišli iz Balkana, so bili precej drugačni. Sprejeli so našo kulturo, bežali pred vojno, Slovenci smo jih z veseljem sprejeli, ne glede na njihovo nacionalnost in vero. Ti, ki pa sedaj prihajajo, pa ne spoštujejo nas, ki jim dajemo kruh, mir, varnost, streho nad glavo. Ne trdim, da so vsi enaki, a upam si trditi, da je najmanj polovica takšnih, ki so prišli s slabimi nameni.

Nekatere muslimanske države so zelo bogate, spijo na milijardah, imajo nafto, plin in blagostanje, pa se ti migranti, v državo, kjer je ista vera, ista kultura, denar, mir, kamor tudi mi hodimo na dopust, ne zatečejo. Tukaj se je potrebno vprašati, kaj je v ozadju. Gre za odprta vprašanja, ki jih morajo reševati predvsem evropske obveščevalne službe.

Ljudmila Novak: Če pridejo take množice migrantov s povsem drugimi navadami, kulturo, vero, to lahko zelo vpliva na našo družbo. Menim pa, da večina ni prišla s slabimi nameni, čeprav so bili nekateri spodbujeni tudi s finančnimi sredstvi …

Nekatere velesile si želijo, da bi bila Evropska unija nestabilna, šibka, ker bi tako nad njo lahko gospodovale. Hkrati pa jemljem vsakega človeka kot posameznika s svojo življenjsko zgodbo. In niso vsi ti ljudje krivi za svojo nesrečo, nekateri dejansko bežijo pred spopadi, lakoto, slabimi razmerami. Do teh moramo imeti sočutje. Nikakor pa ne podpiram nezakonitih prihodov. Evropa se mora tudi sama vprašati o svoji kulturi in koreninah, ki smo jih zanemarili, še posebej kar zadeva krščanske korenine in vrednote. Če to zanemarimo, potem lahko zmagujejo nacionalizmi, kriminal ipd. Moramo pomesti tudi pred svojim pragom.

Ljudmila Novak: Evropa se mora tudi sama vprašati o svoji kulturi in koreninah, ki smo jih zanemarili, še posebej kar zadeva krščanske korenine in vrednote.

Na obzorju praktično vseh držav Evropske unije je hud demografski problem. Slovenija ni izjema, nasprotno, smo ena najbolj hitro starajočih se družb na svetu. Nekateri pravijo, da v tem pogledu migracije – mlado delovno silo, ki bo ustvarjala za pokojnine za postarano evropsko družbo, tudi potrebujemo. Drugi, denimo Viktor Orban, stavijo izključno na ukrepe za povišanje domače rodnosti. Kaj pa vi, gospa Novak, kako in s katerimi konkretnimi ukrepi bi se lotili demografskega problema?

Ljudmila Novak: Tukaj ima NSi zelo izdelan program. Predvsem je treba socialno politiko ločiti od družinske. Mladi odhajajo, ker imajo drugje boljše plačilo in pogoje, pri nas pa si težko zagotovijo osnovne pogoje za življenje, že prvo stanovanje na primer. Hkrati pa tudi v družbi nismo vzpostavili vzdušja, ki bi bilo naklonjeno družini. Če spodbujamo egoizem in miselnost, da so otroci breme, potem ne moremo napredovati. Res pa je, da migrante potrebujemo, ker za določena dela nimamo dovolj svoje delovne sile.

Se mora EU bati Putinove Rusije? Zakaj da oz. ne?

Franc Kangler: Nekega velikega strahu jaz v tem trenutku ne vidim. Moramo pa biti v EU močni in pripravljeni na vse. Za to potrebujemo močno evropsko vojsko, policijo, obveščevalno službo, ki bo lahko nekatere stvari preprečila.

Grožnja ni samo Putin, na drugi strani imamo Ameriko, ki ima svoj interes v Evropi in na Bližnjem vzhodu.

Ljudmila Novak: Močna, povezana EU, je še kako potrebna. Tekma za prevlado se v zadnjem času stopnjuje. Naša prednost je kredibilnost v mednarodnem okolju, spoštovanje človekovih pravic in varnost. Zato tudi vsi hočejo k nam. Moramo pa delati na tem, da od zunaj ne bomo ogroženi in zato je pomembno, da smo od znotraj čim bolj enotni. EU si prizadeva za sodelovanje z vsemi državami, tudi z Rusijo. Žal pa je prišlo zaradi hudih kršitev človekovih pravic in agresije na Krim do gospodarskih sankcij. To škoduje vsem.

Kako vidita prihodnost EU čez desetletje?

Ljudmila Novak: EU mora zagotoviti dobro varnostno politiko, mora narediti več za področje demografskih težav ter vlagati v gospodarstvo in razvoj, da bomo konkurenčni. V kolikor tega ne bomo storili, se lahko zgodi tudi oslabitev ali razpad EU. Želim si, da bi EU okrepili in bi na teh volitvah zmagal razum ter tiste sile, ki povezujejo, ne razdirajo.

Franc Kangler: Pridružujem se temu. Zato je zelo pomembno, da sprejmemo tudi bivše jugoslovanske republike Srbijo, Makedonijo, BiH. S tem, ko pridejo v EU, zagotavljamo mir na Balkanu, ki je zelo pomemben za Slovenijo. Jaz podpiram, da se te države pridružijo čim prej, saj s tem prilagodijo svojo zakonodajo, gospodarstvo,morajo spoštovati človekove pravice in je manj možnosti, da bi populisti konflikte izkoristili za nemir.

V branje priporočamo tudi prvi del intervjuja, v katerem smo se z Ljudmilo Novak in Francem Kanglerjem pogovarjali o razlikah med listama na katerih kandidirata, reševanju vprašanja migracij znotraj EU, sporu Orban – Weber in vplivu lobijev na delo evroposlancev.

16 KOMENTARJI

  1. svetla bodočnost je višegrajska skupina !! migrantov ne rabimo ker smo v preteklih 7 letih izgubili največ državljanov po osamosvojitvi, posledica tega pa je da doma primanjkuje kadra !!

  2. Razvijati novo “evropsko vojsko” ob dovolj utrjenem in demokratično organiziranem evro-atlantskem obrambnem zavezništvu Nato se zdi več kot vprašljivo in tudi skrajno negospodarno. Glede na to, da večina članic Nata ne izpolnjuje svojih uradno danih finančnih zavez niti do tega skupnega obrambnega zavezništva, se zastavlja vprašanje, od kod in na čigav račun naj bi poslej sofinancirale še nastanek in razvoj nove vojske.
    Če je ustanavljanje nove evropske vojske le odgovor nekaterih nezadovoljnih evropskih velesil na Trumpovo ošabno obnašanje do EU in njenih interesov v Natu, je to vsekakor premalo premišljeno in je verjetno ta čas najbolj v korist imperialističnim interesom in praksam Putinove Ruske federacije, ki skuša na najrazličnejše načine vnesti razdor med EU in ZDA ter s tem v samo zavezništvo Nato in ki skuša s podporo najbolj nacionalističnim desnim strankam in gibanjem v državah EU vnesti razdor tudi v notranja razmerja sil v državah EU.
    Zagotovo pa bi države EU z domišljeno skupno migracijsko politiko in s skupno organizirano obrambo pred nezakonitimi migranti na t. i. schengenskih mejah držav EU nujno potrebovale dovolj številčno močne, primerno usposobljene in tehnično opremljene skupne policijske sile Frontexa, ki bi morale biti sposobne z enotno in univerzalno doktrino prevzeti obrambo vseh schengenskih meja pred nezakonitimi migranti ter mednarodnimi tihotapskimi in drugimi organizacijami, ki brezvestno služijo tako na račun migrantov kot tudi na račun državljanov EU.

  3. Točno tako gospa Ljudmila. EU res niso združene države Evrope. V resbici je še huje. So namreč federacija republik po vzoru nekdanje SZ in SFR J. Dokaz? Na najvišjih položajih so ljudje, ki na svoja mesta niso bili izvoljeni na neposrednih volitvah in so na položajih lahko do smrti, odredbe se skuhajo centralizirano v Bruslju kot nekoč v Beogradu in Moskvi, izstop iz federacije je praktično nemogoč, referendumi, ki Bruslju niso po volji, se ponavljajo tako dolgo, dokler ni rezultata, ki ga želijo doseči, denar se od gospodarsko uspešnejših republik s tovornjaki vozijo v brezna brez dna (Grčija), kot nekoč iz Slovenije na Kosovo. Potrebujete še več dokazov?

  4. LN govori o “zmernih” ALDE in socialistih. Ne boji se za prihodnost EU, ce bo vladala “zmerna” koalicija EPP+ ALDE+ socialisti. LN laze in zavaja.
    Je Timmermans, ki govori, da morajo nacionalne drzave izginiti, “zmeren”?
    Je Verhofstadt, ki na CNN razlaga, da mora EU postati imperij po zgledu ZDA, “zmeren”?
    LN se zavzema za “krscanske vrednote”? Ha ha
    Hkrati se boji Orbana in Salvinija ….
    Kot pravi judovski filozof Bernard Henry Levy : Judaizem je premagal krscanstvo.

  5. Zanimivo je,kako je večina kandidatov za poslance EU-parlamenta politično površno informirana,šibko “vedoča”(premalo ve),ima zmedeno vedenje o družbenih sistemih-podsistemih,nima razčiščene sociološke pojme,ki so pomembni v razvoju katerekoli družbe.
    In prav v EU se dogaja na zavedno-nezavedni ravni nevaren proces,ki ga obremenjuje namerno sprožen “migrantski virus”, poenostavim z besedami : “Gramscijev eksperiment (model-virus)”. Poznamo model revolucije : Marx-Lenin in vemo kako se konča. Še vedno pa ne poznamo preveč dobro “Gramscijev model”,ki je “zahrbten”,”napada” družbene podsisteme civilne družbe,ideje,kulturo,vero,znanost,šolstvo in na koncu politično družbo.Predvsem izkorišča nevednost,neinformiranost, zato želi poglobitev slabosti s politično korektnostjo,omejevanje svobode govora, selektivnost v svoboščinah in človekovih pravicah in uvaja kvazi demokracijo.Končni cilj je tako imenovani “humani komunizem”. Za “izvedbo” ni časa,obstaja le nedoločen čas !
    “Gramscijev model” je izjemno nevaren “družbeni virus”.”Prenašalci” so lahko,čisto spodobni politiki in ljudje,ki celo nevede “raznašajo” ta nevarni “virus”.In če natančno pogledamo v predvolilna soočenja,razprave in vsebine pred EU-volitvami se lahko hitro zgrozimo. Očitno je EU v tem trenutku primeren “prostor” za širitev tega nevarnega “virusa”.
    V objavljenih dveh delih razgovora se ga da zelo lepo opaziti. Ga.Novakova je gotovo “okužena”.Vprašanje je le,če to ve ali pa je nezavedno.G.Kangler pa ima povsem drugi problem. Njegov problem je čisti pragmatizem,kar pomeni,da je lahko vse.Ne more pa biti čisti “populist”( biti populist sploh ni slabo,ker pravi populist iskreno dela za ljudi).Škoda !

  6. Škorpion ob 9.58 in “Evropska vojska”…..10,27
    Pridružujem se vašemu mnenju.

    Kmetje v zadnjem desetletju precej izgubljajo, pa ne zaradi EU, ampak zaradi naših kmetijskih ministrov, ki so iz kvote LEVICE. Levica že od leta 1945, je kmeta vedno zanemarjala. Ne zna in tudi se v Evropi ne potrudi, da bi predstavila, kako imamo v Sloveniji mnogo kvalitetnejše pridelke, ki se z VELIKIMI posestvi iz Z. Evrope ne moreje ne primerjati, še manj pa konkurirati. Če pogledamo, kaj je naredil Židan s TERANOM. Sploh ni pravočasno reagiral, ko ga je zaščitila še Hrvaška. Toda že od Stare Avstrije dalje, je Evropa poznala le KRAŠKI teran.

    To, da imajo kmetje precej dela z birokracijo je tudi res. Kako nesmiselne so BLAGAJNE na TRŽNICI. Že Marija Terezija, je kmetom iz okolice Trsta in Krasa dovolila, da so doma prodajali svoje pridelke (na OSMICAH). Vse to ni bilo obdavčeno.

    Naša LEVICA, ki rada živi brez dela, pa si prizadeva, za čim večje davke, tako za obrtnike, kot KMETE. In tako gospodarstvo TONE. Tega sigurno ne bodo izboljšali MIGRANTI. Kdor si zatiska oči, da to ne bo predstavljalo BREME za Evropo, ne dela prav.

    Država, ki ji primankuje delovna sila, naj javno razpiše delovna mesta in KOMISIJA EU, naj potem pove, koga rabi in toliko ljudem bi dovolila vstop v Evropo. To, da k nam MASOVNO nezakonito UDRE na 10.000 ljudi iz 3.SVETA, bo Evropo prej ugonobilo, kot rešilo.

    Če pa nekje vlada LAKOTA imamo vsi dolžnost solidarno pomagati, ampak v konkretno državo, da jim omogočimo izboljšati pogoje, da si pridelajo hrano sami. Tako bi bilo za vse najbolje. To bi morala biti PRIORITETA EU – in ZN.

    Tihotapce pa je Interpol dolžan ZAUSTAVITI.

  7. Tole pa moram reči!

    Slovenski Tlačan
    Najboljša kandidatka za evropsko poslanko je brez konkurence Irena Joveva od populistične LMŠ, ker zanesljivo ne ve, zakaj gre pri teh volitvah.

    Druga najboljša kandidatka pa je Dominika Švarc Pipan od SD, ki še tega ne ve, da Sotla ne teče skozi Kočevje.

    Kot da ne bi vedela, da se je tovariš Tito, preden se je izučil za ključavničarja, izgubil prst in padel na ruski fronti, ob nedeljah popoldne, ko je počivalo kmečko delo, kopal v Sotli.

  8. Slovenec kremeniti ob 17,32
    Tako dobro prikazan življenjepis tovariša Tita, bi morali dodati v OSNOVNOŠOLSKO ZGODOVINO.

    Ko je pred vojno Tito delal v Ljubljani, so njegovi sodelavci res vedeli povedati, da je tam IZGUBIL en prst na roki. Pred smrtjo je v Ljubljani ostala še ena noga. Zato ni čudno, da ga Ljubljana tako časti, glede na druge bivše Jugo republike.

    • Tako pameten sem postal šele po obisku mojega prijatelja Brozovega Jožeka, s katerim sva se pri župnijskem organistu v Kumrovcu skupaj učila igranja klavirja, k učiteljicam v domači osnovni šoli pa hodila na urice plesnih vaj ter jahanja.

  9. Bolj kot dogajanje v Sloveniji, spremljam v Nemčiji.
    Nemčija je pač kljub obema vojnama bila med najbolj napredna v Evropi, če že ne v svetu. Ugotavljam, da imajo Nemci vsaj tako hude težave, če še ne večje, kot Slovenija.
    Ampak, Nemec je ostal Nemec in njegova podjetnost in iznajdlivist bo prej ko slej privedla do zasuka v sedanji EU politiki.
    Torej, Evropa je dejansko pred usodno odločitvijo. Ali se naprej boriti za multi kulti, globalizacijo in raznarodovanje ali dopustiti identiteto naroda in vsake članice posebej. Odločiti se bodo morali, ali bodo dopustili, da nam muslimani zažigajo cerve in druge krščanske simbole in posiljujejo in onečaščajo naše ženske, ali pa jim bomo poslali nazaj v jutrovo deželo.

Dodaj odgovor za Slovenec kremenit Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime