Ljubljanska občina si »nepremišljeno, vsiljeno in neargumentirano« prilašča župnijsko pokopališče

Ljubljanska občina Župniji Šentvid jemlje pokopališče. Na prvi stopnji je upravna enota ugodila MOL, župnij pa se je na odločbo pritožila. Močno nasprotovanje so izrazile mnoge skupine. Zbrali smo odzive župnije, nadškofije in lokalne skupnosti.

Zakaj pravzaprav gre?

Šentviško pokopališče je premajhno. Po navedbah domačega župnika bi glede na potrebe potrebovali vsaj enkrat večje pokopališče. A župnija in MOL imata različna pogleda na reševanje te problematike.

Kot je za Domovino povedal župnik Ivan Jagodic, si župnija prizadeva za celostno rešitev, ki bi pomenila povečanje pokopališča z nakupom sosednjih zemljišč ter po možnosti tudi ureditvijo potrebne infrastrukture na pokopališču – to nima ne poslovilne vežice, ne poslovilnega platoja, niti parkirišča.

Na dveh bregovih

Občina na drugi strani namerava s postopkom razlastitve uveljaviti svoj način reševanja prostorske krize, s katerim bi župniji odvzela zemljišče in na njem s preureditivijo večkrat tržila že obstoječe grobove, pravi župnik. Občina na drugi strani napoveduje ureditev in širjenje pokopališča, čemur pa lokalna skupnost ne verjame, saj naj bi bili takšnih obljub deležni že leta.

V Šentvidu so nad aktivnosti občine, ki župniji jemlje zemljo ogorčeni. Zahtevajo, da MOL ustavi postopek razlastitve. Nasprotovanje so izrazile Četrtna skupnost Šentvid, Župnija Šentvid nad Ljubljano in Društvo Blaž Potočnikova čitalnica, nasprotovanje pa je podprl tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je napovedal uporabo vseh pravnih poti proti razlastitvi pokopališča.

Vnovična nacionalizacija premoženja?

"Nobena državna ustanova nima pravice, da kot javno dobro razglasi nekaj, kar je ves čas služilo vsem prebivalcem nekega kraja, da bi si potem to lahko prilastila. V postopkih MOL-a se kaže nova oblika nacionalizacije premoženja, ki služi vsem ljudem, z nacionalizacijo pa imamo že v preteklosti preveč slabe izkušnje, da bi jo danes lahko mirno dopustili in sprejeli," so zapisali na nadškofiji.

Svetniki Četrtne skupnosti Šentvid so to potezo MOL označili kot nepremišljeno, vsiljeno in popolnoma neargumentirano ter poudarili, da je v nasprotju s statutom MOL, opozoril pa so tudi na dejstvo, da pokopališče že ves čas svojega obstoja služi javnemu interesu prebivalcev Šentvida in okolice, upravlja pa ga že desetletja podjetje Žale, ki je v rokah občine, kar je tudi skladno z zakonom o pokopališki dejavnosti.

 Do sedaj so zbrali preko 800 podpisov

V Društvu Blaž Potočnikova čitalnica so še posebej zaskrbljeni, ker je del razlastitve tudi kapela, v kateri počivajo duhovniki, ki so službovali v Šentvidu, med njimi narodni buditelj, naravoslovec, pesnik in skladatelj Blaž Potočnik. Po njegovih besedah "gre v tem primeru za napad na sakralni objekt in sveto njivo ter nikakor ne pristajamo, da se kapela preimenuje v mrliško vežico; to je bil in prizadevali si bomo, da bo ostal sakralni objekt – kapela".

"Župan prestolnice v demokratičnem času z razlastninjenjem prevzema to, kar ni njegovo. Sprašujemo se, kdo bo na vrsti jutri, komu bodo z enakim postopkom vzeli del dvorišča ali njive za dosego zgolj lastnega cilja in nikakor cilja, ki bi stremel k skupnemu dobremu za vse," so še zapisali v društvu.

Župnik Jagodic pa je v izjavi za medije opozoril, da se mu v današnjem času zdi nedopustno, da država podržavi nekaj, kar je stoletja last župnije. Vse nasprotujoče skupine si prizadevajo za ureditev najemniškega razmerja. Župljani so včeraj že zbrali okrog 800 podpisov nasprotovanja, ki jih bodo zbirali še naprej, napovedujejo pa tudi druge dejavnosti.