Na ljubljanski nadškofiji poteka apostolska vizitacija, ki jo izvaja odposlanec Vatikana. Zanjo je formalno zaprosil nadškof metropolit Stanislav Zore. Dikasterij za škofe je za apostolskega vizitatorja imenoval msgr. dr. Dražena Kutlešo, splitsko-makarskega nadškofa.
Pod drobnogledom naj bi bilo predvsem finančno poslovanje ljubljanske nadškofije in entitet v njeni lasti. Za slovenske škofe so bile cerkvene finance občutljiva tema vse od nastanka novih škofij, ko se je premoženje med njimi moralo začeti urejati.
Kljub finančnemu škandalu mariborske nadškofije pred desetletjem pa problem ostaja transparentnost cerkvenega poslovanja, saj denimo v letnih poročilih Katoliške cerkve v Sloveniji niti z besedo ni omenjeno poslovanje cerkvenih podjetij, kot je Metropolitana, ter v kakšne vrste “pastoralno dejavnost” se stekajo dobički od upravljanja z gozdovi.
V zadnjem obdobju se je pojavljalo več ugibanj in očitkov glede transparentnosti poslovanja ljubljanske nadškofije. Ker si ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM od začetka svoje škofovske službe prizadeva za preglednost in transparentnost, je pred meseci sam zaprosil pristojne dikasterije rimske kurije za apostolsko vizitacijo, da bi neodvisni in zunanji strokovnjaki preverili poslovanje Nadškofije Ljubljana, so zapisali v današnjem kratkem sporočilu za javnost ljubljanske nadškofije.
Dikasterij za škofe je za apostolskega vizitatorja imenoval msgr. dr. Dražena Kutlešo, splitsko-makarskega nadškofa. Dokler se vizitacija ne zaključi in ne prejmejo zaključnega poročila, podrobnosti ne morejo komentirati, so še zapisali.
V Ljubljani zanimanje predvsem za podjetje Metropolitana
Znotraj ljubljanske škofije že več let teče tekma za obvladovanje podjetja, ki je pred epidemijo letno ustvarjalo tudi več kot sedem milijonov evrov dobička, s katerim nadškofija financira pastoralno dejavnost. Podjetje Metropolitana je ljubljanska nadškofija ustanovila leta 2001, ko jo je vodil metropolit Franc Rode. Pet let pozneje je Metropolitana kupila podjetje Gozdno gospodarstvo Bled, ki upravlja z lesom. To upravlja s 15.000 hektarjev cerkvenih gozdov in zemljišč na Pokljuki, Jelovici in v Zgornji Savinjski dolini, ki jih je država vrnila Cerkvi med denacionalizacijo.
Marca letos so na mesto direktorja ob bok dosedanjemu imenovali Blaža Gregorca, ravnatelja nadškofijske gospodarske uprave. Pred tem je podjetje od ustanovitve vodil Janez Celar, dolgoletni finančnik ljubljanske nadškofije. Od leta 2020 pa Robert Ogorevc, nekdanji direktor računovodske hiše Vizija. Vsi pripadajo krogu Janeza Celarja, alfi in omegi metropolitanskih financ.
Pred nekaj tedni je prišlo tudi do menjav v vrhu Gozdnega gospodarstva Bled, ključne hčerinske družbe Metropolitane, ki upravlja z gozdovi na Pokljuki in Jelovici. Marko Matjašič in Aleš Kadunc, dosedanji glavni in tehnični direktor, sta prevzela vodenje državnih gozdov. Namesto njiju je Metropolitana imenovala Antona Končarja in Kristino Šteblaj. Slednja je bila v času prejšnje vlade državna sekretarka na ministrstvu za finance, ki ga je vodil Andrej Šircelj, v začetku letošnjega leta pa je postala celo izvršna direktorica DUTB.
Po naših informacijah so zadnje spremembe v upravi, ko so se marca letos v nadškofiji odločili, da bo imela Metropolitana še enega direktorja, sicer pomenile val nujno potrebnega svežega zraka za prihodnost upravljanja podjetja. Namreč, preživeli modeli upravljanja cerkvenega premoženja, ki sicer ostajajo dobičkonosni, morajo stopiti v 21. stoletje. Njihova dobičkonosnost je konec koncev pomembna za sofinanciranje pastoralne in humanitarne dejavnosti Cerkve.
A ključna težava ostaja in bojazen je, da jo bo ne dovolj forenzično izvedena vizitacija zgolj uradno “pokrila”: to je netransparentnost poslovanja, uradnega in poluradnega, ki ostaja rak rana cerkvenih podjetij, še posebej Metropolitane.
Pri tem je ravno dobičkonosnost skušnjava, ki v igro pripelje marsikateri interes, ki nima v mislih samo dobrega upravljanja z namenom dolgoročne rasti in sofinanciranja cerkvenih dejavnosti, ampak tudi marsikaj drugega.
Transparentnost pa ni edina nujna potreba poslovanja cerkvenih podjetij, takšna je tudi medsebojna solidarnost med škofijami, katere si je po besedah celjskega škofa Maksimilijana Matjaža v intervjuju za Domovino zaželel sam papež Frančišek – kot vemo, večina drugih slovenskih škofij životari in nima denarja niti za najožje sodelavce, z izjemo mariborske nadškofije ne po svoji krivdi. Spomnimo, ob obisku predsednika in podpredsednikov Slovenske škofovske konference pri papežu je Frančišek tajniku naročil nakazilo finančnega daru celjski in murskosoboški škofiji.
Poleg različnih pogledov na prihodnost upravljanja cerkvenega premoženja, ki so bolj ali manj v stiku z realnostjo sveta, pa se je v to sfero vedno rada mešala tudi politika, predvsem desna, saj je država največji lastnik gozdov in tako naravni poslovni tekmec drugega največjega lastnika – slovenske Cerkve. Menjave in dodajanje direktorjev sicer res izgleda kot določeno merjenje vpliva in moči. Veliko bolj zanimivo pa bi bilo vedeti tudi, kdo vse si je želel postati upravljavec tega premoženja in je pri svojem vplivu zaenkrat izvisel. Namreč jasno je, da nova generacija škofov tudi na slovensko politiko gleda drugače in se s tem določena zavezništva testirajo ravno pri zmožnosti vpliva nad premoženjem ljubljanske nadškofije.
Po naših neuradnih informacijah pa sicer drži, da je ljubljanski metropolit zaprosil za vizitacijo, vendar pa naj bi papež Frančišek odločil, da naj bo vizitacijski pregled opravljen za celotno državo, kar pomeni določen signal sedanjemu nunciju in celotni slovenski Cerkvi. Glede na materialno stanje slovenskih škofij pa je bolj ali manj jasno, kje bo imel največ dela.
Pozno. Zelo pozno. Upam, da ne prepozno.
Nebeški mlini meljejo počasi in zaenkrat ni jamstva da bo hrvaški mlinar iz moke v ljubljanski škofiji naredil kruh. In pregovor: riba smrdi pri glavi, nas napeljuje na misel, da dokler ne bo ravnanje s premoženjem škofij transparentno, ni pričakovati reda tudi v župnijah in vseh povezanih dejavnostih. Marsikje se izpostavlja revščino nekaterih župnikov in župnij, kar tudi drži. So pa tudi župnije kjer župnik dela s cerkvenim premoženjem kot svinja z mehom in župljani nimajo orodja, da bi to ustrezno plemenitili ali vsaj zaščitili. Rezultati pa so vidni v številu nedeljnikov, višini nabirk,..
Eno vprašanje, zakaj so pa škofije sploh ločene, če nimajo finančne podlage? Naj se pa vse pod eno združijo, saj smo kristjani, a?
Frančišek in Rupnikovi,bi radi prišli do več denarja za svoja napredno in zelo liberalno teologijo.Ne morejo prepustiti upravljanje denarja konzervativni duhovsčini.Čas je za nove obraze in nov pristop.
Tudi najbolj slepi bodo počasi spregledali, da je med cerkvenimi in levimi elitami dokaj velik enačaj. Ko je treba poprijeti za delo, financirati projekte, pokrivati izgube, trpeti afere, smo vsi Cerkev. Ko gre za odločanje, privilegije, delitev ustvarjenega, so Cerkev samo oni, pa še med njimi so prvorazredni, drugorazredni in tretjerazredni.
Bogdaj – dober dan vsem.
Ker sem po rodu iz Komende seveda vem, d je bila slo RKC od nekdaj kar dobra lastnica ai upravljalka
– tudi kmetijskih zemljišč.
V Komendi sta npr. malteška križarja in duhovnika J. Testaferrata in njegov domnevno nezakonski sin Peter Pavel Glavar (1721-1784) na novo zgradila cerkev in gospodarska graščinska poslopja.
Peter Pavel Glavar pa je postavil vsega 4 letih lepo cerkev sv. Ane, ki je kot vemo zavetnica žensk in družin – na Tunjicah.
Svoj osebni denar
pa je P.P. Glavar daroval za izgradnjo t.i. ŠPITALA, HIRALNICE – za pomoč starim, bolnim, onemoglim. Kar velika stavba pod cerkvijo v Komendi
– stoji še danes.
Kot eden prvih pravih poznavalcev ČEBELARSTVA je P:P: Glavar veliko storil za razširitev reje čebel in nasploh – dobrega gospodarjenja v Sloveniji.
Skratka:
današnja slo RKC naj se vzgleduje po dobrih vzgledih cerkvenega gospodarjenja – iz preteklosti.
L.r. Janez Kepic-Kern
Če bi ne bil po rodu iz Komende, kjer zgleda, da so ene čudne vibracije prisotne, bi morda lahko celo vedel, da so krščanstvo razširili v Sloveniji z ognjem in mečem, češ da se ljudje upirajo Jezusu, v resnici pa so se tedanji svobodni kmetje zgolj upirali kraji njihove zemlje s strani nove fevdalne gosposke, vključno cerkvene, ki je bila za povrh še tujerodna.
Vse, kar je cerkev naredila dobrega, je plačalo delovno in molzno ljudstvo. Cerkev je veliko dobrega nardila tudi sebi, saj si je prilastila ogromno bogastvo. Velik del denarja, ki ga je zbrala duhovščina po vsej Evropi in kasneje vsepovsod po svetu, je končal v Vatikanu in poniknil neznano kam. Vatikanske finance so namreč še danes absolutna tajna, katere skrivnosti poznajo le redki posvečeni.
So vam to povedali pri predmetu marksizem s temelji socializma?
Slovenska cerkev ima vsekakor večji izziv kot gospodarjenje z gozdovi. Pravi izziv je v pastorali, zato je zadnji čas, da se socialna teologija z kopico študenti izvzame iz teološke fakultete ali pa študij popolnoma loči, in postavi študij teologije skladen z moderno pastoralo, kjer poklicani lahko v miru gradijo duhovnost in predvsem popravijo zgrešeno vzgojo razbitih in v materialno požrešnost povprečne slovenske družine.
V poglobljeni pastorali in globoki veri bo katarza mogoča, v prerivanju neizživetih oseb v javnem življenju, pa bo kloaka samo še bolj smrdela.
Najbolj to izkazuje izjava enega od diplomantov teološke fakultete, ki je postal direktor (ker mu to godi): Veste organizacijsko delo direktorja je stroka, ki jo ne obvladam, jaz pa sem direktor zato, ker sem teolog! HIC!
Če je izobraževanje tako usmerjeno, je torej študij teologije za kasnejše civiliste popolna zabloda in dokaz zmedenosti duha!
Thor, če pogledaš Trg Sv. Petra v Vatikanu, je hitro jasno, kam pes taco moli. Sredi trga ni kak Jezusov kip, temveč ogromen egipčanski obelisk v krogu. Obelisk je simbol egipčanskega boga sonca, Ra-ja. Krog ponazarja zemljo. Oboje skupaj simbolizira plodnost, ki jo zagotavljata sonce in zemlja, plodnost pa je vir bogastva.
Podobni obeliski z istim simbolnim sporočilom so tudi v City of London in Washington D.C. ter drugod po svetu – povsod tam, kjer sta denar in oblast (Pariz, New York, Buenos aires…).
Tako Vatikan kot City of London in Washington D.C. so posebne entitete znotraj držav, ki jih obkrožajo, so države v državi. Vse tri državice so finančni centri, v katere se steka ogromno denarja, praktično z vsega sveta.
Nekoč je bil Rim/Vatikan najmočnejši finančni center sveta. Potem je to postal London, zdaj se težišče preveša na drugo stran Atlantika, ampak vsi trije finančni centri so povezani z nevidnimi nitmi in jih obvladujejo isti ljudje. Nekateri pravijo, da so to jezuiti ali kak drug morda celo skriven cerkveni red, drugi pravijo, da so to judovski bankirji. Po prostozidarski simboliki sodeč, ki jo predstavlja obelisk, so to neka skrita združenja, ki se vlečejo iz srednjega veka, morda celo iz antike, do danes. Teorija zarote? Morda. Ali pa tudi ne.
https://i0.wp.com/www.halotours.rs/core/media/Rim-SvPetar.jpg?resize=960%2C720
https://duckduckgo.com/?q=city+of+london+obelisk&t=brave&iax=images&ia=images&iar=images
https://images2.minutemediacdn.com/image/upload/c_fill,g_auto,h_1248,w_2220/v1554701243/shape/mentalfloss/66045-istock-1008592778.jpg?itok=iWKvL4IP
Novodobni teologi in njihova pastoralna dejavnost je vredna toliko bi rekli naši “južni bratje “kot p….n dim.So pa zdaj taki časi,da uspevajo Rupnikovi in Frančisek.Ni pomembno kar je prav, ampak kar je večini všeč.Rupnikov je ogromno med modernimi teologi in rabijo denar za svoje početje ali vsaj za molk njihovih žrtev
No, slovenska RKC je imela v svoji preteklosti v svojih vrstah – zelo veliko gospodarnih ljudi: taka sra bila že dr. J.E. KREK in dr. Korošec, pa tudi prof. dr. Aleš UŠENIČNIK “18 – 1952) JE IMEL VELIK SMISEL ZA GOSPODARNOST IN EKONOMIJO, pOGOSO JE PREGLEDOVAL DRUŠTVENE RČUNE Orlov in bilance, napisal pa je tudi več zelo korektnih razprav o podjetjih, o bankah, zavarovalnicah, o tehniki poslovnega dela, knjigovodsrvo, računovodsvo, o menicah, obveznicah, tudi o borzah itd.
V dobi, ki sem jo ob pripravljanju moje knjige o Orlih dr. J. E. Kreka pregledal
so bili taki izrazito gospodarsko sposobni ljudje, večinoma duhovniki, ki so delovali v ekonomiji same škofije in tudi v ekonomiji zavodov, gospodarskih družb … slo RKC: npr.
– na področju tiskarstva sta bila zelo in uspešno aktivna
Jožef JERIČ (1883-1888) , ki je ustanovil Katoliško bukvarno in KTD – tiskovno društvo, SLOVENCA, tudi čebelar je bil vrli Jerič.
dr. A. KALAN, vikar,kanonik in prošt ki je ustanovil leta 1888 DOMOLJUBA, dr. Kalan je bil zelo aktiven tudi na področju socialnega skrbstva, ustanavljal in vodil je Marijanišče, razne domove, sirotišnice itd., tiskarništva… Bil je tesen sodelavec dr. Kreka, poslanec, v prvi slovenski VLADI, LETA 1918 – pod J. pl. Pogačnikom – je bil pa celo MINISTER OZ. POVERJENIK ZA KMETIJSTVO.
Omenim naj še dr. Luko SMOLNIKARJA(1963-1936) SOUSTANOVITELJA mnogih društev, npr. za delavke 1894, z dr. Ktekom vseslovensko SKSZ LETA 1897. na področlju pravil društev je imel ključno vlogo, enako pri zidavi osrednje KTD TISKARNE PRI ZMAJSKEM MOSTU, 1908.
SPOSOBNIH GOSPODARSTVENIKOV
JE BILO MED KATOLIKI ZELO VELIKO: VEČINO STAVB NA Miklošičevi SO BILE KATOLIŠKE STAVBE, ZADRUG, BANK, ZAVAROVALNIC, HOTEL Union je bi v solastništvu katolikov.
Celo stavbo doma MALČI BELIČ so zgradili – katoliki.
In vse to je bilo – STALINSTIČNO PODRŽAVLJENO – leta 1945 itd.
Skratka,
Slovencii slabo poznamo – svojo realno zgodovino: veliko smo morali poslušati o nedobrih stalinistih – Kardelju, Kidriču itd.,
O Slovencih,
KI PA SO RES VELIKO STORILI ZA NAŠE PREDNIKE SLOVENCE
pa vemo malo – ali – NIĆ.
Skratka,
kdor bi se mi kot sodelavec v mojih društvih SLOVENIANA pridružil – bo dobrodošel. Seveda le pozitivni, z ničimer slabim obremenjeni Slovenci -z izrazito pozitivnim odnosom do naše slo RKC IN NAS SLOVENCEV KOT NARODA.
V PONEDELJEK GREM Z ZNANCI na Štajersko – NA OBISK NEKATERIH KRAJEV IN SPLOŠNO PRIZNANIH SLO DUHOVNIKOV.
Toliko.
L.r. Janez Kepic-Kern
p.s.
V pripravi imam tudi lep SLOVENIANA koledar za leto 2023.
V letu 2023 pa bom razvijal SLOVENIANA – domoznanska in domačnostna društva, ki so že registrirna in že imajo NLB račune.
RESNI IN POLNO PREDSTAVLJENI SODELAVCI IZ VSE SLOVENIJE – BOSTE DOBRODOŠLI. Poskrbeli bomo za obnovo zdaj propadajočih izvirno katoliških objektov – kot so npr. ORLOVSKI Plečnikov stadion v Ljubljani, katoliški DELAVSKI DOM na Jesenicah – ki ga je leta 1907 otvoril dr. J.E. Krek in so v njem telovadili jeseniški Orli.
V letu 2023 bom torej
ustanavljal domoznansko-domačnostna društva SLOVENIANA
– V PODPORO NE-KOMSOC POLIT SLO STRANK.
Beroči zgornje “nerazlage” o vpeljevanju krščanske vere v slovenske kraje
– lahko mrno – ignorirate, ker so le dokaz o zgodovinski nerazgledanosti –
nekega ANONIMNEGA OSEBKA. Ki predavalnice zgodovine na FF – nikoli ni od znotraj videl. Krščanstvo je bilo slovenske kraje vpekjevano na dokaj nenasilen način – s strani irskih misionarjev, ob spošzovanju slo jezik, o čemer pričajo t.i. BRIŽINSKI SPOMENIKI itd. L.r. Janez KK
Papež obsodil nasilje nad ženskami in pornografijo
Na spletni strani Ognjišča berem: «Papež je leto 2020 začel z ostro obsodbo nasilja nad ženskami. Človečnost se meri po tem, kako družba ravna z ženskami in njihovimi telesi, je dejal pri sveti maši na današnji praznik Marije, Božje Matere in 53. svetovni dan miru. Spomnil je, da se je vnovično rojstvo človeštva začelo z žensko. Ženske so vir življenja, pa vendar se jih nenehno ponižuje, tepe, posiljuje, sili v prostitucijo in odstranjevanje življenja, ki ga nosijo v telesu. Vsako nasilje nad žensko je oskrunjenje Boga, je poudaril. Papež je obsodil pogosto žrtvovanje ženskega telesa na profanih oltarjih v dobiček usmerjene industrije, kot sta oglaševanje in pornografija. Žensko telo moramo osvoboditi potrošništva, moramo ga spoštovati in ceniti, je dejal in opozoril na pogosto poniževanje materinstva, ker določene ljudi zanima le ekonomska ras«t. Berem še vabilo: »Spodbujanje razvoja samozavesti in samospoštovanja, se glasi seminar na katerega nedavno vabijo katoliški pedagogi«. P. Branko Cestnik, klarentinski pater, župnik, koordinator zadnjega pastoralnega načrta, pa je leta izjavil:»Prvi sem javno napisal, da je postala Cerkev največji distributer pornografije v Sloveniji. V Družini, mislim, da leta 2007. Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved.« Pater je še jasen, berem v NEDElU, – 22. Decembra 2019 :»Kolikor poznam nadškofa in duhovnike, lahko rečem, da ni depresivno. Šlo je bolj za nesrečno zgodbo, za zavoženost finančnih, poslovnih projektov. Rekel bi, da je večja težava kot to, da so propadli, to, da se je nadškofija sploh spustila vanje. Vprašanje je, kaj se je v 90. letih dogajalo v naši Cerkvi, da se je vključila v te posle. Gre sicer za pravico vsake institucije, vendar se je treba vedno vprašati, kaj je primerno za Cerkev, njen socialni nauk. Zlasti potem, ko nad naložbami nimaš več nadzora in lahko gredo v orožarsko industrijo, kontracepcijsko industrijo … … ali kabelske operaterje, ki prodajajo pornografijo. Ja, če začne tvoj denar služiti na ta način, si že bankrotiral na moralnem področju, če še nisi na finančnem. Ni bilo dovolj previdnosti. Dodal pa bi, da si je Cerkev po padcu komunizma želela večje finančne samostojnosti. V Mariboru, na primer, je bilo takrat veliko mladih laičnih teologov, ki jim nismo mogli dati služb. Ker nismo vedeli, kako bi jih plačali. Laik težko dobi službo. Zato so zgodbo predstavljali tudi tako, da je treba zgraditi finančno zaledje, ki bo omogočalo zaposlovanje mladih na lokalni ravni župnij. Vendar se je očitno hotelo prehitro, pojavil se je pohlep«. Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani prof. dr. Vinko Potočnik, sociolog, teolog, psiholog in pedagog,dolgoletni prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost in predstojnik Enote v Maribor pa v Delu, dne 22. december 2019, ugotavlja:«Največ prostora zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev…Močno zastopana je bila smer tistih, ki so videli nadaljevanje poti tam, kjer je prenehala z zmago socialistične revolucije, torej pot klerikalne in institucionalno močne Cerkve, denacionalizacija naj bi pripomogla k temu, da bo Cerkev znova bogata in močna. »Očitno je največ prostora zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev, čeprav smo se prav takšne najbolj bali. Zato je bila celotna Cerkev javno prepoznana ne le kot bogata, temveč kar lakomna, vrh problematičnosti te smeri je pokazal finančni polom mariborske škofije. Papež Frančišek opozarja, da se izteka čas imperialni Cerkvi, ki svoje delovanje naslanja na moč in oblast, pozornost usmerja k ranjenemu človeku, zato raste upanje, da bo tudi Cerkev pri nas lahko ozdravila rane, ki sta jih zadala revolucionarno obdobje in sedanji čas trdega kapitalizma«. Zaslužni profesor, duhovnik, pa niti ene besede o moralnem škandalu slovenske cerkve, ko je cerkvena gospodarska družba 7 let, ves čas njenega lastništva, prodajala legalno najtršo pornografijo, medtem ko cerkev v Katekizmu zahteva: »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«Vera ni razumska, je pa razumna«, je upokojeni ljubljanski nadškof msgr. ddr. Anton Stres, rektor Katoliškega inštituta, ko je govoril o nepopolnosti cerkve in ljudi, uporabil misel iz Svetega Pisma oz. Evangelija: »Kdorkoli med vami je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Kako se ta Jezusov poziv Judom, glede prešuštva žene oz. njene kršitve judovske postave, odraža oz. upošteva v pravu oz. pravni državi, ki je pogoj za delovanje demokracije in države? Ddr. Stres še pravi: »Živimo v nepopolnem svetu in v njem sem nepopoln tudi sam. To moram sprejeti, s tem potrpeti; človek sam je nepolno bitje. Nisem ne idealist ne čistun. Kar ne pomeni, da se strinjam z vsem tistim, kar je narobe, temveč zgolj to, da se zavedam preprostega dejstva: Živim v svetu, ki je, kakršen je.« Ali je torej sporočilo cerkve, da naj sprejmemo in živimo v svetu kakršen je in pustimo naj svet ostaja tak kot je? Velja pa tudi rek: »Besede mikajo, zgledi vlečejo!« Mar zato ni slovenska cerkev ni upoštevala lastnega nauka in je njena T-2 razpečavala pornografijo? Cerkev se ni odločila za lasten katekizem, kjer druge uči, temveč za dobiček? Pornografija je škodljiva za mladoletne, žali dostojanstvo žensk, mater in škodi družini. Zato demokratična država omeji dostopnost do nje, posebno mladoletnim, da tako pomaga staršem in vzgojiteljem. Na pobudo staršev je država s spremembo zakona poskrbela, da je pornografija na TV kodirana in dostopna le odraslim proti plačilu. Na presenečenje mnogih pa je Cerkev za tem, zaradi potreb lastnega vzdrževanja in delovanja, kupila družbo T-2, ki je že razpečavala pornografijo. Cerkev je kljub temu vlagala v T-2 še leta dolgo veliko sredstev s pomočjo kreditov. Družba T-2 pa je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. V popolnem nasprotju z njenim naukom, to je Katekizmom. Prednost je dala dobičku, ne pa Bogu in svojemu nauku. Prodajala je torej greh in nato odpustke. V bančni luknji, ki jo saniramo vsi državljani, pa so cerkveni posli, družb Zvon 1 in Zvon 2, to so njihovi nevračljivi krediti na prvem mestu po obsegu. Mnogi mali vlagatelji, verniki, so bili v teh poslih ob prihranke. Cerkev je druge učila o dolžnostih, a je sama grešila. P. mag. Branko Cestnik, klarentinski pater, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi je jasen:»Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Širše gledano je poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Skoraj bi doživel olajšanje, češ, to se pač dogaja in zgodilo se je tudi Cerkvi. Češ, nihče ni osebno obogatel. Vendar je mariborska zgodba teološko paradigmatična tranzicijska zgodba. Kajti če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!) Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori!» Mar je katarza v slovenski Cerkvi že končana, čeprav še nihče za to ne odgovarja. Vatikan je moral povabiti škofe, da so odstopili in se upokojili, sedaj pa so zopet vzor morale in predavajo etiko. Gospod nadškof ddr. Anton Stres, ali je bilo to ravnanje Cerkve razumsko ali razumno? Naj nihče ne meče kamnov vanjo, kot pravite, če ni brez greha? Ali je to osnova morale in države prava? Moralni teolog dr. Ivan Štuhec pravi:»Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« Kaj je to vzor morale laični družbi, državi. Mar slovenska cerkev »ne sliši dobro«, da je njen poglavar papež obsodil v dobiček usmerjene industrije, kot sta oglaševanje in pornografija. Mar ni nikogar sram, da je še vedno vse prikrito, nič se ni zgodilo, sicer pa je kriv »hudič«, le mi verni in naši škofje pa nič!? Leta 2011 posebna komisija je pripravila pastoralni načrt, v katerem je za osrednji problem slovenskega katolištva spoznala pomanjkanje osebne vere. «Papež je leto 2020 začel z ostro obsodbo nasilja nad ženskami. Ali se je do sedaj na Slovenskem kaj spremenilo? Ali je Katekizem zopet v veljavi, kjer jasno piše; “Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«