V zadnjem obdobju se je pojavljalo več ugibanj in očitkov glede transparentnosti poslovanja ljubljanske nadškofije. Ker si ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM od začetka svoje škofovske službe prizadeva za preglednost in transparentnost, je pred meseci sam zaprosil pristojne dikasterije rimske kurije za apostolsko vizitacijo, da bi neodvisni in zunanji strokovnjaki preverili poslovanje Nadškofije Ljubljana, so zapisali v današnjem kratkem sporočilu za javnost ljubljanske nadškofije.

Dikasterij za škofe je za apostolskega vizitatorja imenoval msgr. dr. Dražena Kutlešo, splitsko-makarskega nadškofa. Dokler se vizitacija ne zaključi in ne prejmejo zaključnega poročila, podrobnosti ne morejo komentirati, so še zapisali.

V Ljubljani zanimanje predvsem za podjetje Metropolitana

Znotraj ljubljanske škofije že več let teče tekma za obvladovanje podjetja, ki je pred epidemijo letno ustvarjalo tudi več kot sedem milijonov evrov dobička, s katerim nadškofija financira pastoralno dejavnost. Podjetje Metropolitana je ljubljanska nadškofija ustanovila leta 2001, ko jo je vodil metropolit Franc Rode. Pet let pozneje je Metropolitana kupila podjetje Gozdno gospodarstvo Bled, ki upravlja z lesom. To upravlja s 15.000 hektarjev cerkvenih gozdov in zemljišč na Pokljuki, Jelovici in v Zgornji Savinjski dolini, ki jih je država vrnila Cerkvi med denacionalizacijo.

Marca letos so na mesto direktorja ob bok dosedanjemu imenovali Blaža Gregorca, ravnatelja nadškofijske gospodarske uprave. Pred tem je podjetje od ustanovitve vodil Janez Celar, dolgoletni finančnik ljubljanske nadškofije. Od leta 2020 pa Robert Ogorevc, nekdanji direktor računovodske hiše Vizija. Vsi pripadajo krogu Janeza Celarja, alfi in omegi metropolitanskih financ.

Pred nekaj tedni je prišlo tudi do menjav v vrhu Gozdnega gospodarstva Bled, ključne hčerinske družbe Metropolitane, ki upravlja z gozdovi na Pokljuki in Jelovici. Marko Matjašič in Aleš Kadunc, dosedanji glavni in tehnični direktor, sta prevzela vodenje državnih gozdov. Namesto njiju je Metropolitana imenovala Antona Končarja in Kristino Šteblaj. Slednja je bila v času prejšnje vlade državna sekretarka na ministrstvu za finance, ki ga je vodil Andrej Šircelj, v začetku letošnjega leta pa je postala celo izvršna direktorica DUTB.

Vizitacija ne sme (p)ostati zgolj alibi

Po naših informacijah so zadnje spremembe v upravi, ko so se marca letos v nadškofiji odločili, da bo imela Metropolitana še enega direktorja, sicer pomenile val nujno potrebnega svežega zraka za prihodnost upravljanja podjetja. Namreč, preživeli modeli upravljanja cerkvenega premoženja, ki sicer ostajajo dobičkonosni, morajo stopiti v 21. stoletje. Njihova dobičkonosnost je konec koncev pomembna za sofinanciranje pastoralne in humanitarne dejavnosti Cerkve.

A ključna težava ostaja in bojazen je, da jo bo ne dovolj forenzično izvedena vizitacija zgolj uradno “pokrila”: to je netransparentnost poslovanja, uradnega in poluradnega, ki ostaja rak rana cerkvenih podjetij, še posebej Metropolitane.

Pri tem je ravno dobičkonosnost skušnjava, ki v igro pripelje marsikateri interes, ki nima v mislih samo dobrega upravljanja z namenom dolgoročne rasti in sofinanciranja cerkvenih dejavnosti, ampak tudi marsikaj drugega.

Transparentnost pa ni edina nujna potreba poslovanja cerkvenih podjetij, takšna je tudi medsebojna solidarnost med škofijami, katere si je po besedah celjskega škofa Maksimilijana Matjaža v intervjuju za Domovino zaželel sam papež Frančišek – kot vemo, večina drugih slovenskih škofij životari in nima denarja niti za najožje sodelavce, z izjemo mariborske nadškofije ne po svoji krivdi. Spomnimo, ob obisku predsednika in podpredsednikov Slovenske škofovske konference pri papežu je Frančišek tajniku naročil nakazilo finančnega daru celjski in murskosoboški škofiji.

Poleg različnih pogledov na prihodnost upravljanja cerkvenega premoženja, ki so bolj ali manj v stiku z realnostjo sveta, pa se je v to sfero vedno rada mešala tudi politika, predvsem desna, saj je država največji lastnik gozdov in tako naravni poslovni tekmec drugega največjega lastnika – slovenske Cerkve. Menjave in dodajanje direktorjev sicer res izgleda kot določeno merjenje vpliva in moči. Veliko bolj zanimivo pa bi bilo vedeti tudi, kdo vse si je želel postati upravljavec tega premoženja in je pri svojem vplivu zaenkrat izvisel. Namreč jasno je, da nova generacija škofov tudi na slovensko politiko gleda drugače in se s tem določena zavezništva testirajo ravno pri zmožnosti vpliva nad premoženjem ljubljanske nadškofije.

Po naših neuradnih informacijah pa sicer drži, da je ljubljanski metropolit zaprosil za vizitacijo, vendar pa naj bi papež Frančišek odločil, da naj bo vizitacijski pregled opravljen za celotno državo, kar pomeni določen signal sedanjemu nunciju in celotni slovenski Cerkvi. Glede na materialno stanje slovenskih škofij pa je bolj ali manj jasno, kje bo imel največ dela.