Ljubezen med Slovenkami in prosilci za azil: medijsko igranje na čustva, ki se kdaj konča tudi tragično
POSLUŠAJ ČLANEK
Eden bolj priljubljenih načinov med prosilci za azil z zelo malo možnostmi, da bi mednarodno zaščito v EU dejansko dobili, je ljubezenska zveza, poroka ali celo ustvarjanje družine z domačinkami. Možnosti, da se jim po zavrnitvi azila ne bo potrebno vrniti v domačo državo, s tem močno narastejo, še posebej, če jih pod okrilje vzamejo pravniki nevladnih organizacij.
In četudi so marsikatere tovrstne ljubezenske zveze med ilegalnimi migranti in domačinkami pristne, pa praksa kaže, da je pred prehitrim sklepanjem o iskrenih motivih včasih dobro biti previden. Še posebej če ima "ljubezen" tudi močno promocijsko aktivistično in medijsko podporo.
Ob nedavni zgodbi obupane mame samohranilke in zavrnjenega prosilca za azil, ki je postal njen partner, zdaj pa ji ga država želi "odvzeti" z deportacijo v Afganistan, se v spomin vrača zelo podobna zgodba izpred desetletja, ki se je za mlado Slovenko končala tragično.
Pred dnevi smo lahko v nekaterih medijih brali srce parajočo zgodbo o zgarani materi samohranilki iz Novega mesta, ki je podporo našla v partnerju iz Afganistana, ki je k nam prišel v prvem migrantskem valu, leta 2015.
Tipično zgodbo o grdi državi, ki se znaša nad nič krivim malim človekom lahko pobližje spoznamo v Mladini, Večeru, Dolenjskem listu, pa tudi v Žurnalovem članku z naslovom V čigavem imenu policija razdira družino?
Izvemo, da se je Noor, kot ga kličejo, v Novem mestu odlično integriran v slovensko družbo.
In kot dodaja avtor, je Noor najbolj ponosen je na to, da je postal del Draganine družine, da ga je sprejel njen sin in da lahko v novi domovini končno tudi on nekomu pomaga.
A problem je nastal, ker država Nooru ni odobrila prošnje za azil in ga posledično v skladu z zakonom namerava deportirati. Nekaj časa se je deportaciji ustrezno izmikal tako, da je leto dni je živel na ulici doma in v tujini, na koncu pa se vendarle obrnil na policijo in zaprosil za začasno zadrževanje pred deportacijo.
Policija ga je nastanila v centru za tujce, kjer je preživel pol leta. Ker ga v predvidenem času niso uspeli deportirati, so ga na koncu izpustili. V oktobru so ga ponovno odpeljali v Postojno v center za tujce, kljub temu, da je v postopku združevanja z družino na Upravni enoti.
Noor in njegova slovenska partnerica sta namreč vložila zahtevo za združevanje družine in prejela tudi potrdilo, ki mu dovoljuje začasno prebivanje v Sloveniji do izdaje dovoljenja za prebivanje.
"Zdaj mu grozi, da ga deportirajo v Afganistan, še preden bo odločeno o njegovi vlogi za združitev z družino," pa v peticiji, ki se je pojavila na spletu, opozarjajo njegovi podporniki. "Sprašujemo se: Zakaj država in policija razdirata družino? Zakaj osebi, ki je postala nepogrešljiv del družinske in lokalne skupnosti, odreka možnost dostojnega življenja? Zakaj ga država pošilja nazaj na vojno območje," še pišejo in pozivajo k podpisu peticije, ki jo je do sedaj podpisalo 814 ljudi.
V protest proti deportaciji se je minuli četrtek zbrala tudi peščica aktivistov iz Delavske svetovalnice in Delovne skupine za azil, ki deluje v okviru ambasade Rog.
Tovrstne zgodbe, v katerih srce in zdrava pamet težko dojameta, kaj se v imenu države gre policija, ki tako brezkompromisno in nasilno razdira povsem neškodljivo idilo, sicer v naših medijih niso redkost. Po nekoliko drugačnem, a po cilju istem scenariju so se pred dvema letoma med aktivisti in MNZ bile bitke okrog Sirca Ahmada, ki so ga aktivisti skrivali tako dolgo, da ga državi na koncu ni uspelo vrniti na Hrvaško.
V oči pa, zaradi svojega tragičnega konca, bode zelo podobna zgodba izpred več kot desetletja, na katero je te dni na Twitterju opozoril Tomaž Štih.
Mladina je leta 2003 v članku "prepovedana poroka" pisala o Katji S., ki ima "smolo, da se je zaljubila v človeka, ki po mnenju naših uradnikov in politikov nima pravega državljanstva". Iračan Majid Al-Majid je bil prosilec za azil v Sloveniji, a postopka zaradi manjkajočih dokumentov v več letih niso dokončali. Vmes se je Majid podal v Francijo po novi potni list. A, kot piše Mladina, nazaj v Slovenijo ni mogel, ker mu naši diplomati niso hoteli izdati vizuma.
"Zato sta se mlada zaljubljenca odločila za poroko, da bi tako poskusila rešiti nastali zaplet in tako spet zaživela skupaj," so nadaljevali v Mladini in dodali, da to ni tako preprosto, saj mora tujec, ki se hoče poročiti v Sloveniji, vse potrebne dokumente overiti.
Ker pa to seveda ni bilo mogoče, je Al-Maji poskušal v Slovenijo vstopiti ilegalno, vendar so ga pri tem ujeli Italijani in odvedli v Rim. "Tam ga zdaj vsakodnevno maltretirajo, saj so dobili namig z naše strani, da gre za nevarno osebo," beremo nadalje in izvemo tudi, da ga je izprašala CIA. "Naši uradniki pa se zdaj šopirijo, da so imeli prav, da mu niso dovolili vstopa v našo državo, saj so vedeli, da gre za kriminalca," so še zapisali v Mladini.
Članek so zaključili s Katjino namero, da bo "po vseh peripetijah le poslušala nasvet, ki ga je dobila na našem zunanjem ministrstvu in se poročila v neki drugi državi, vendar se bo ob tem tudi odrekla slovenskemu državljanstvu."
Kaj se je s Katjo in njenim iraškim ljubimcem dogajalo potem, ne vemo vse do članka v črni kroniki Dela tri leta kasneje, kjer lahko v podnaslovu preberemo: "Nekdanji fant 25-letne Katje S., slovenske študentke v Franciji, ni znal prenesti zavrnitve in jo na ulici v okolici Pariza zabodel v hrbet."
Članek v Delu brez povezave z vsebino Mladininega izpred treh let opisuje tragično usodo študentke prvega letnika podiplomskega študija mednarodne logistike v Versaillesu. Ko se je v družbi treh prijateljic odpravila s fakultete proti parkiranemu Twingu z ljubljansko registracijo, jo je prestregel nekdanji fant. "Za vsako ceno je hotel govoriti z njo, vendar ga je zavrnila. V naslednjem hipu je 32-letni Iračan že izvlekel nož in jo nekajkrat zabodel v hrbet," beremo.
Kot nadaljuje Delo, je napadalec za tem odvrgel orožje in se pognal v beg, hudo ranjeno dekle pa je obležalo na pločniku. Umrla je še pred prihodom reševalcev. Delo še navaja, da zločin nad mlado Slovenko preiskuje kriminalistična brigada sodne policije iz Versaillesa, storilca pa še iščejo.
Čeprav Delo imena Iračana ni objavilo, pa se je to pojavilo v časopisu Le-Parisien. Storilec je bil Majid Al-Majid. Torej zavrnjeni prosilec za azil v Sloveniji iz Mladininega članka izpred nekaj let. Tam predstavljena idilična ljubezenska zgodba med domačinko in iraškim beguncem je torej imela tragičen konec. O povezanem kontekstu obeh zgodb v slovenskih medijih seveda nismo mogli brati.
In četudi so marsikatere tovrstne ljubezenske zveze med ilegalnimi migranti in domačinkami pristne, pa praksa kaže, da je pred prehitrim sklepanjem o iskrenih motivih včasih dobro biti previden. Še posebej če ima "ljubezen" tudi močno promocijsko aktivistično in medijsko podporo.
Ob nedavni zgodbi obupane mame samohranilke in zavrnjenega prosilca za azil, ki je postal njen partner, zdaj pa ji ga država želi "odvzeti" z deportacijo v Afganistan, se v spomin vrača zelo podobna zgodba izpred desetletja, ki se je za mlado Slovenko končala tragično.
Pred dnevi smo lahko v nekaterih medijih brali srce parajočo zgodbo o zgarani materi samohranilki iz Novega mesta, ki je podporo našla v partnerju iz Afganistana, ki je k nam prišel v prvem migrantskem valu, leta 2015.
Tipično zgodbo o grdi državi, ki se znaša nad nič krivim malim človekom lahko pobližje spoznamo v Mladini, Večeru, Dolenjskem listu, pa tudi v Žurnalovem članku z naslovom V čigavem imenu policija razdira družino?
Izvemo, da se je Noor, kot ga kličejo, v Novem mestu odlično integriran v slovensko družbo.
"Tam se je namreč skupina prostovoljcev zavzela za Noora in storila tisto, česar država ni hotela: mu priskrbela sobo in osnovno oskrbo. Noor se je kmalu vključil v novo okolje in postal aktiven v lokalnem prostovoljnem društvu, kuhal na skupnih dogodkih kulturnega društva in postal prepoznaven obraz Novega mesta. Hitro se je naučil slovenskega jezika (z novomeškim naglasom) in se prikupil celo županu, končno pa je dobil tudi ustrezno zdravstveno oskrbo in psihiatrično podporo, ki jo je po travmatičnih letih nujno potreboval," opisujejo na Žurnalu.
In kot dodaja avtor, je Noor najbolj ponosen je na to, da je postal del Draganine družine, da ga je sprejel njen sin in da lahko v novi domovini končno tudi on nekomu pomaga.
A problem je nastal, ker država Nooru ni odobrila prošnje za azil in ga posledično v skladu z zakonom namerava deportirati. Nekaj časa se je deportaciji ustrezno izmikal tako, da je leto dni je živel na ulici doma in v tujini, na koncu pa se vendarle obrnil na policijo in zaprosil za začasno zadrževanje pred deportacijo.
Policija ga je nastanila v centru za tujce, kjer je preživel pol leta. Ker ga v predvidenem času niso uspeli deportirati, so ga na koncu izpustili. V oktobru so ga ponovno odpeljali v Postojno v center za tujce, kljub temu, da je v postopku združevanja z družino na Upravni enoti.
Noor in njegova slovenska partnerica sta namreč vložila zahtevo za združevanje družine in prejela tudi potrdilo, ki mu dovoljuje začasno prebivanje v Sloveniji do izdaje dovoljenja za prebivanje.
"Zdaj mu grozi, da ga deportirajo v Afganistan, še preden bo odločeno o njegovi vlogi za združitev z družino," pa v peticiji, ki se je pojavila na spletu, opozarjajo njegovi podporniki. "Sprašujemo se: Zakaj država in policija razdirata družino? Zakaj osebi, ki je postala nepogrešljiv del družinske in lokalne skupnosti, odreka možnost dostojnega življenja? Zakaj ga država pošilja nazaj na vojno območje," še pišejo in pozivajo k podpisu peticije, ki jo je do sedaj podpisalo 814 ljudi.
V protest proti deportaciji se je minuli četrtek zbrala tudi peščica aktivistov iz Delavske svetovalnice in Delovne skupine za azil, ki deluje v okviru ambasade Rog.
Prepovedana poroka
Tovrstne zgodbe, v katerih srce in zdrava pamet težko dojameta, kaj se v imenu države gre policija, ki tako brezkompromisno in nasilno razdira povsem neškodljivo idilo, sicer v naših medijih niso redkost. Po nekoliko drugačnem, a po cilju istem scenariju so se pred dvema letoma med aktivisti in MNZ bile bitke okrog Sirca Ahmada, ki so ga aktivisti skrivali tako dolgo, da ga državi na koncu ni uspelo vrniti na Hrvaško.
V oči pa, zaradi svojega tragičnega konca, bode zelo podobna zgodba izpred več kot desetletja, na katero je te dni na Twitterju opozoril Tomaž Štih.
Mladina je leta 2003 v članku "prepovedana poroka" pisala o Katji S., ki ima "smolo, da se je zaljubila v človeka, ki po mnenju naših uradnikov in politikov nima pravega državljanstva". Iračan Majid Al-Majid je bil prosilec za azil v Sloveniji, a postopka zaradi manjkajočih dokumentov v več letih niso dokončali. Vmes se je Majid podal v Francijo po novi potni list. A, kot piše Mladina, nazaj v Slovenijo ni mogel, ker mu naši diplomati niso hoteli izdati vizuma.
"Zato sta se mlada zaljubljenca odločila za poroko, da bi tako poskusila rešiti nastali zaplet in tako spet zaživela skupaj," so nadaljevali v Mladini in dodali, da to ni tako preprosto, saj mora tujec, ki se hoče poročiti v Sloveniji, vse potrebne dokumente overiti.
Ker pa to seveda ni bilo mogoče, je Al-Maji poskušal v Slovenijo vstopiti ilegalno, vendar so ga pri tem ujeli Italijani in odvedli v Rim. "Tam ga zdaj vsakodnevno maltretirajo, saj so dobili namig z naše strani, da gre za nevarno osebo," beremo nadalje in izvemo tudi, da ga je izprašala CIA. "Naši uradniki pa se zdaj šopirijo, da so imeli prav, da mu niso dovolili vstopa v našo državo, saj so vedeli, da gre za kriminalca," so še zapisali v Mladini.
Članek so zaključili s Katjino namero, da bo "po vseh peripetijah le poslušala nasvet, ki ga je dobila na našem zunanjem ministrstvu in se poročila v neki drugi državi, vendar se bo ob tem tudi odrekla slovenskemu državljanstvu."
Mlada Slovenka umorjena v Parizu
Kaj se je s Katjo in njenim iraškim ljubimcem dogajalo potem, ne vemo vse do članka v črni kroniki Dela tri leta kasneje, kjer lahko v podnaslovu preberemo: "Nekdanji fant 25-letne Katje S., slovenske študentke v Franciji, ni znal prenesti zavrnitve in jo na ulici v okolici Pariza zabodel v hrbet."
Članek v Delu brez povezave z vsebino Mladininega izpred treh let opisuje tragično usodo študentke prvega letnika podiplomskega študija mednarodne logistike v Versaillesu. Ko se je v družbi treh prijateljic odpravila s fakultete proti parkiranemu Twingu z ljubljansko registracijo, jo je prestregel nekdanji fant. "Za vsako ceno je hotel govoriti z njo, vendar ga je zavrnila. V naslednjem hipu je 32-letni Iračan že izvlekel nož in jo nekajkrat zabodel v hrbet," beremo.
Kot nadaljuje Delo, je napadalec za tem odvrgel orožje in se pognal v beg, hudo ranjeno dekle pa je obležalo na pločniku. Umrla je še pred prihodom reševalcev. Delo še navaja, da zločin nad mlado Slovenko preiskuje kriminalistična brigada sodne policije iz Versaillesa, storilca pa še iščejo.
Čeprav Delo imena Iračana ni objavilo, pa se je to pojavilo v časopisu Le-Parisien. Storilec je bil Majid Al-Majid. Torej zavrnjeni prosilec za azil v Sloveniji iz Mladininega članka izpred nekaj let. Tam predstavljena idilična ljubezenska zgodba med domačinko in iraškim beguncem je torej imela tragičen konec. O povezanem kontekstu obeh zgodb v slovenskih medijih seveda nismo mogli brati.
Zgodba o medijski tišini.
1 dejanje: Mladinina objava. Z imeni in priimki.
2 dejanje: Objava Dela brez podatkov, ki bi omogočili povezati obe zgodbi.
3 dejanje: Objava Parisiena (vir Dela), z imeni in priimki, iz katere se da obe zgodbi povezati. pic.twitter.com/8pSEDyHaZ2
— Libertarec (@Libertarec) December 8, 2019
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
21 komentarjev
IgorP
Slovenec kremenit 10. decembra 2019 ob 15:16 At 15:16
Debeli, vem, da nisi z Jesenic in tega tudi nisem trdil.
Ni lepo, da hočeš samega sebe zatajiti.
Edini, ki na tem portalu uporablja metode Udbe, je kremeniti! Non-stop vsevprek obtožuje in podtika neka imena, kot nekoč Udba!!!! Kar se Janezek nauči, to...............
Franci
Igor, ne sprenevedaj se. Nisi ne prvi ne zadnji, ki se je tako skrival za različnimi imeni, potem, ko je ugotovil, da ga nihče več ne šmirgla.
MEFISTO
Slovenija za poštene in zavedne Slovence ni več varna država.
Kam naj pobegnemo?
debela_berta
Sv. Urh, Grahovo, Turjak, Međugorje te čakajo...
MEFISTO
Glej ga, glej, enako kot Igor poznaš vsa partizanska morišča!
IgorP
Kremeniti Italija in Nemčija sta bili željeni nekoč, danes bo pa dobra tudi Madžarska!!!!
MEFISTO
Čeprav se skušaš norčevati, imaš še kako prav!
Bac
Maja, takrat, ko bo k nam prišel s pristnimi dokumenti, legalno, skozi mejni prehod z veljavno vizo. Takrat, ko bo zagotovljeno, da kot pripadnik nam izrazito nenaklonjene ter varnostno rizične populacije ne predstavlja varnostne grožnje, ko bo ugotovljeno, da ni sodeloval pri grozodejstvih isisa, ter takrat, ko se bo izkazalo, da je pripravljen spoštovati okolje in ljudi, ki ga bo sprejelo medse.
Rajko Podgoršek
Se strinjam, naj pridejo legalno, s papirji. Ne razumem, zakaj tega nekateri ljudje pri nas ne razumejo??? Očitno je to višja matematika?!?
Kraševka
Rokc, res je to višja "matematika". Pravijo dandanašnji, da so tudi preprodajalci drog ugotovili, da se več in hitreje zasluži s TIHOTAPLJENJEM MIHRANTOV. Na žalost, te matematike so se naučili tudi Mirovni inštituti, ki pomagajo KRŠITI EVROPSKE ZAKONE. - Nerazumljivo je, da ti Inštituti v Sloveniji jedo iz državnih jasli.
STAJERKA2021
Rokc, točno to. Dokumente so imeli, vendar bi bilo iz njih razvidno vse kaj drugega kot to, kar lažejo, ko jih prestrežejo. Kaj prvo rešiš, če bežiš? Dokumente! Tako pa vsi skrivajo pravo identiteto!
Kraševka
Imate prav.
debela_berta
Si predstavljate Kremenitega, ko mu hči gre z enim temnim in kosmatim Arabinom, haha... Možakar se kar za prvo jablano obesi...
helena_3
Oh Berta ali kaj si že - Kremeniti je pa svoje otroke dobro vzgojil. Če ima hčerko - ne vem, če jo ima - tista punca gotovo zna uporabljati pamet in ne bo šla kar s ta prvim temnim in kosmatim. Na tvojo žalost. Jablan kolikor hočeš.
Rajko Podgoršek
debela berta - če je Kremeniti klen Slovenec, bo z jablane visel nekdo drug ;)
STAJERKA2021
Berta, govoriš iz svojih lastnih izkušenj?
MEFISTO
Debela Berta, ki se podpisuje tudi kot dzi nu nje ja, Nevidni, Igor in še z nekaterimi lepimi umetniškimi imeni, je mož v poznih letih, ki so mu bile vedno všeč le debele in mastne ženske, pa si je k številnim drugim umetniškim imenom dodal še posebej privlačno ime debela berta. Mož ima na vrtu Mercatorjevega bifeja na Jesenicah svoj štamtiš, kjer predava migrantom in drugim islamistom, če so ga voljni poslušati. Oni dan se je spet zgodilo, da se je okrog njega nabrala gruča mladih "temnih in kosmatih Arabinov". Nenadoma se mu je inako storilo. Doma so tri hčere, po katerih ni povpraševanja, tu je pa izobilje mladega moškega mesa. Pa je začel hvaliti svoje nedotaknjene hčere. Najstarejša, da ne pretiravam, je lepa kot sam hudič. Za drugo hčerko smem reči, da je lepa kot sto hudičev. Videti morate še najmlajšo hčerko. Ta je pa lepa kot vsi hudiči. Najmlajšega poslušalca med migranti je očitno premagalo domotožje, pa je vprašal debelega bertija, efendi, a koze tudi redite pri hiši? Debeli berti se ni pustil zmesti. Seveda jih redimo. Starejši hčerki sta že pravi kozi, najmlajša pa tudi marljivo dela na tem, da to kmalu postane
debela_berta
še enkrat-nisem igor, dzinjunja itd... nisem z jesenic (hvala bogu) in nasploh so vse tvoje opazke o meni totalno mimo...
MEFISTO
Debeli, vem, da nisi z Jesenic in tega tudi nisem trdil. Ni lepo, da hočeš samega sebe zatajiti.
slovenc sm
če povzamemo. Kar nam paše, bomo objavili. Kar nam pa ne paše, pa ne bomo.
Že videno.
Zato pa podpiramo res demokratične medije, kot so Domovina in Požarreport. Pa tudi Nova 24TV in Demokracija sta ok, saj vzpostavljata vsaj ravnotežje. Čeprav nisem pristaš takšnega načina pisanja.
MEFISTO
To morate videti!
Migranti so v Italiji skušali preprečiti Miklavževanje, pa so jih parkeljni - peklenščki po notah pretepli na mile viže.
https://twitter.com/KTHopkins/status/1203967435788951552
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.