Liz Truss vs. Rishi Sunak: kako izbirajo voditelja stranka na Otoku in kaj bi lahko od tega odnesli Slovenci?

Zajem slike Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Kandidata za vodenje britanskih konservativcev in s tem za premiersko mesto, Liz Truss in Rishi Sunak, se v teh dneh predstavljata javnosti. Člani konservativne stranke bodo imeli do 2. septembra čas za oddajo glasu.  

Bivši finančni minister Rishi Sunak postavlja na prvo mesto boj z inflacijo, dosedanja zunanja ministrica Lizz Truss pa stavi na davčne reze in zagon gospodarstva. Če ne bo prišlo do večjih pretresov, bo dobila Velika Britanija tretjo žensko predsednico vlade.

Preverili smo, kako poteka na Otoku izbor voditelja stranke. Za razliko od Slovenije, kjer pretirana polemičnost znotraj strank ni zaželjena – če do nje pride, pa je skrita v zakulisje –, so v Veliki Britaniji ostri spopadi, ki se odvijajo na očeh javnosti, nekaj povsem običajnega.

Kako izbirajo na Otoku strankarskega voditelja?


Izbor voditelja stranke se pri britanskih konservativcih (torijcih) in laburistih nekoliko razlikuje (pri laburistih so denimo v proces vključeni tudi sindikati). Postopek izbora pri torijcih, ki se je začel 12. julija, je sledeč:

  • Najprej mora biti kandidat nominiran s strani 20 poslancev konservativne stranke.

  • Prvi krog glasovanja prestanejo tisti, ki dobijo vsaj 30 glasov poslancev.

  • V vsakem naslednjem krogu izpade kandidat z najmanj glasovi.

  • Ko ostaneta le še dva kandidata – letos sta to Liz Truss in Rishi Sunak –, se začne boj za naklonjenost med člani stranke, ki lahko do 2. septembra po pošti oddajo svoj glas (teh naj bi bilo okoli 1.600).


Najbolj zanimiv del izbora so seveda televizijska soočenja in regionalne konference (hustings), kjer kandidata med drugim odgovarjata na vprašanja članov stranke (četrtkovo si lahko ogledate na te povezavi). Za razliko od boja za vodenje strank v Sloveniji, kjer pretirana polemičnost ni zaželjena – če do nje pride, pa je skrita v zakulisje –, so v Veliki Britaniji ostri spopadi (tako na vsebinski kot tudi na besedni ravni), ki se odvijajo na očeh javnosti, nekaj povsem običajnega.

Kljub temu pa je tudi britanski sistem deležen kritik. Po mnenju nekaterih daje preveliko moč poslancem, saj lahko iz tekme izločijo kandidata, ki ima sicer med člani stranke največjo podporo. Letošnji izbor pa ima tudi to posebnost, da bo voditelj stranke postal hkrati tudi premier. To pomeni, da o bodočem predsedniku vlade odloča manj kot 0,3 odstotka Britancev, kolikor jih je pač članov konservativne stranke.

Strankarske frakcije


Večjo heterogenost mnenj znotraj konservativne in laburistične stranke v primerjavi s strankami v Sloveniji je mogoče vsaj do neke mere razložiti z večinskim volilnim sistemom, zaradi katerega se vzpostavita dve veliki stranki – vsaka na svojem polu. S tem je otežen obstoj manjših strank (stranka UKIP je osvojila pred leti na volitvah 12 odstotkov glasov, kar pa ji je prineslo samo dva poslanca).

Posamezne politične grupacije zato ne ustanavljajo novih strank, ampak se znotraj že obstoječih oblikujejo frakcije (v Sloveniji je vsako frakcijsko delovanje razumljeno kot razdor). Frakcije se oblikujejo glede aktualnih vprašanj (npr. brexita in odziva na koronakrizo), pa tudi glede globljih ideoloških razhajanja.

Zanimivi gibanji, ki dobivata v zadnjem časa spet več pozornosti, sta gibanji modri laburisti (Blue Labour) znotraj laburistične stranke in rdeči torijci (Red Tory) znotraj konservativne. Skupno jima je zavračanje liberalnih odklonov.

Rdeči torijci so kritični predvsem do pretiranega ekonomskega liberalizma znotraj lastnih vrst, modri laburisti pa do družbenega liberalizma. Laburistična stranka, ki bi se morala zavzemati za interese delavstva, je po njihovo zabredla v identitetne politike, s čimer odvračajo svojo osnovno volilno bazo, ki je v svojih pogledih družbeno konservativna.

O krizi britanskega konservativizma, ki daje poudarek ekonomskih temam, širša družbena vprašanja pa odriva na stran, smo pisali TUKAJ.

Naj bo prioriteta gospodarska rast ali boj z inflacijo?


Aktualna zunanja ministrica Mary Elizabeth Truss in Rishi Sunak, bivši finančni minister, ki je s svojim odstopom močno pripomogel k Johnsonovem padcu, se v svojih pogledih ne razlikujeta bistveno. Če bi ju morali uvrstiti v katero od frakcij znotraj konservativne stranke, bi verjetno oba pristala pri Thatcherjancih, ki stavijo na prosti trg oziroma ekonomski liberalizem.

Kljub temu se kažejo največje razlika med njima ravno v ekonomskih pogledih – pa čeprav znotraj desnih okvirjev. Liz Truss v svojih nastopih rada citira Margaret Thatcher – včasih nosi celo enako obleko kot Železna lady –, vseeno pa sledi njeni doktrini precej površno. Kot ugotavljajo pri konservativnem tedniku Spectator, njeno prioritiziranje davčnih rezov bolj spominja na sodobnika Thatcherjeve z druge strani Atlantika – Ronalda Reagana. Tudi Reagan je v času krize stavil na to, da bodo vzpodbude v obliki nižjih davkov zagnale gospodarsko rast.

Podobno kot Thatcherjeva in njen finančni minister Nigel Lawson v osemdesetih letih pa daje Rishi Sunak prednost boju z inflacijo. Nižanje davkov – v času koronakrize jih je kot finančni minister sicer zviševal – napoveduje po ukrotitvi cen. Njihovo zniževanje bi namreč v trenutni situaciji inflacijo še podžgalo. Ob tem opozarja na fiskalno nevzdržnost davčnih rezov, ki jih napoveduje njegova nasprotnica. Če ob nižanju davkov hkrati ne nižaš proračunskih odhodkov, nastane v proračunu prevelika luknja, opozarja.

Lizz Truss odhodkovne strani proračuna ne misli oklestiti, saj se zanaša na to, da bodo nižji davki vzpodbudili gospodarsko aktivnost do te mere, da bodo davčni prilivi celo višji (še ena iz Reaganovega repertoarja).

Tretja ženska predsednica vlade


Zaradi draginje in prihajajoče recesija načrtuje Sunak neposredno pomoč gospodinjstvom, do katere pa je njegova nasprotnica zadržana. Sunak, kandidat indijskih korenin, je zato posvaril, da bo konservativna vlada pod njenim vodstvom pustila milijone najranljivejših v nevarnosti pomanjkanja. »Mislim, da gre za moralni zdrs,« je dodal.

Kot opozarjajo mnogi, je Liz Truss pragmatična političarka, ki nima težav s spreminjanjem stališč. V mladosti je bila denimo goreča članica liberalnih demokratov, med drugim je zagovarjala legalizacijo marihuane in odpravo monarhije, v zadnjem času pa je storila enega večjih obratov pri vprašanju izstopa Združenega kraljestva iz EU. Za razliko od Sunaka, ki je bil zagovornik brexita že od samega začetku – še pred Borisom Johnsonom –, je Truss obrnila ploščo v trenutku, ko je postalo znotraj konservativne stranke to politično bolj modro.

V luči tega lahko razumemo tudi njeno trenutno pozicioniranje. Več kot očitno razume bolje od svojega tekmeca, da prepričuješ na strankarskih volitvah drugačno publiko kot na parlamentarnih. Njeno zagovarjanje poenostavljenih desnih ekonomskih pozicij se zdi morda večini Britancev odbijajoče, a pomembno je samo to, da prepriča člane konservativne stranke. Kot kažejo ankete, ji je to že uspelo. Če ne bo prišlo do kakšnega večjega pretresa, bo Liz Truss tretja ženska, ki se bo vselila na Downing street 10.

https://www.youtube.com/watch?v=G0Ggsq_uqSc&ab_channel=GuardianNews
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike