Lipa sprave. Brez sprave. Samo ena lipa na Žalah

vir: Martin Nahtigal
Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in Vseposvojitev z Uradom Predsednika republike so pripravili spominsko žalno slovesnost ob 30. letnici Lipe sprave na Dan krivde, odpuščanja in sprave za vse žrtve. Lipo sprave so posadili maja 1989 v zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika.

Obljuba poprave krivic le orodje osamosvojitvene preračunljivosti


Slavnosti govor je imel predsednik društva dr. Janez Juhant, ki je v uvodu predstavil začetke Lipe sprave. 27. junija 1989 je potekala prva žalna slovesnost ob Lipi sprave z udeležbo kakih 3.000 ljudi. Prisotni so bili z "obeh strani". Lipa sprave je bila isto leto jeseni uničena. Kasneje je sicer še dvakrat utrpela poškodbo, a do danes raste.

Ob tridesetletnici pa nas je bilo prisotnih nekaj deset ljudi. Z veliko gotovostjo velja trditi, da z ene politične in zgodovinske strani. Boleče dejstvo, ki pa jasno kaže na nekaj, o čemer se na tiho govori že kar nekaj časa. Obljuba po popravi krivic in t.i. spravi je bila le element politične preračunljivosti ene strani in ponovne narodne zavesti ter optimizma druge strani v času osamosvojitve.



KOMENTAR: Martin Nahtigal
Se bomo na desnici pustili dokončno potisniti v kot?
Govoriti o tem, da smo si razvoj naše države po osamosvojitvi predstavljali vsi enako, je svojevrstna utopična misel, ki smo jo sposobni le na desnici. In, če na nekaj na levi vedno znova računajo, so ravno naše vrednote in s tem sprejete omejitve. Pred 30-timi leti je bilo govora o lustraciji, pa smo to zavrgli zaradi obtožb o maščevalnosti. Pred 30-timi leti je bil val politične aktivacije na desni, pa smo to zavrgli zaradi obtožb o amaterskosti, o zakristijski politiki, o "cerkvenih strankah". Levica pa se je ves ta čas utrjevala na položajih. Bolj ali manj uspešno.

Opravičilo ja, sprava ne

Vedno rastoča retorika mlajše generacije levice to potrjuje. Pri tem se postavlja vprašanje. Bomo na desni spet čakali dokler ne bo prepozno? Dokler ne bomo pritisnjeni ob kot? Ker pogled od daleč jasno kaže na to, da nismo daleč od tega. Nespoštovanje odločb ustavnega sodišča. Vedno bolj militantna drža levice ter obujanje mitov in legend t.i. narodno-osvobodilnega boja. Vse to in še kaj drugega so znamenja časa. So znamenja časa, pred katerimi si zatiskamo oči. Kot predstavnik osamosvojitvene generacije ne potrebujem sprave. Jaz se nimam s kom spraviti. Nisem se preganjal po dolenjskih gozdovih. Tudi neposredno nisem doživel, da bi kdo ustrelil koga izmed mojih sorodnikov. Lahko bi rekli pa, da doživljam posledice prejšnjega režima skozi generacije. Zaplemba premoženja, življenje pod stalnim političnim pritiskom in šikaniranjem pušča posledice na ljudeh. Še živečih. Zato govoriti o "mehkem" komunizmu v Jugoslaviji je nekaj, kar mi dvigne pritisk. Pridite to razložit osebi, ki ima še vedno travme zaradi let šikaniranj. Povejte to človeku, ki se je znašel v vojaškem zaporu zaradi dejavnega življenja v župniji. Mehko je bilo samo za tiste, ki so imeli mehko tisto, kar ohranja glavo pokonci.

Osamosvojitev ja, osvoboditev ne

Enako mehko pa je tudi sedaj. Če nimaš mnenja. Če ne zagovarjaš določenih stališč in vrednot, potem je Slovenija raj na Zemlji. Boli te le višina davkov in cene nepremičnin. Pa še to se da zaobiti z nekaj "zrihtal mi je", "zrihtal sem si" trenutki, ki so odvisni samo od moči tvojega sorodstva in poznanstev. Zato bo Lipa sprave res Lipa sprave, ko bo to drevo objokovanja za celoten narod in dogodek stvar politične kulture predstavnikov vseh barv. Ne, da še predstavnikov vseh desnih strank ni na vidiku. Lipa sprave ni stvar politične preračunljivosti. Ni stvar všečnosti, anket in preračunljive mehkosti. Ne smemo pristati na kratkoročno pragmatičnost, pač da smo sebi in celotni družbi vztrajno ogledalo za uveljavitev dostojanstva vsakega človeka. Pravica do svobode govora resnice vsakega človeka, še posebej utišanih in zasutih. Tako ustvarjamo in širimo demokratični prostor. Moč demokracije ni v prikimavanju močnim, ki si sami lahko jemljejo pravico, pač pa v zavzemanju za omogočanje besede in veljave odrinjenim. Konservativni politik trdnih vrednot dela na dolgi rok. In t.i. sprava in osvoboditev; priznanje zgodovinskih resnic ter boj za malega človeka pri vsem tem je to, kar je ena od nalog takega človeka. Vse to - od davčne reforme do obsodbe komunizma. Vse to je politika in vsi smo politiki. Vsak dan znova, v svoji družini, s svoji službi. Na trgu, tržnici ali župnijskem dvorišču.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike