Liga prvakov s še več tekmami, svetovno prvenstvo na dve leti ... kdo se sploh sekira za igralce?

Ob omembi stavka iz časov antičnega Rima »kruha in iger« dandanes večinoma le zmajujemo z glavo v misli, kako so za zabavo ljudstva in za dobičke cesarstva kar tako žrtvovali človeška življenja in se ob tem celo zabavali.

A prevečkrat pozabljamo, da tudi v današnjem času obstajajo (sicer izjemno dobro plačani) gladiatorji, ki jih vodstva različnih športnih zvez do onemoglosti silijo v neprestano nastopanje, s čemer ljudem na stadionih ter pred ekrani lepšajo dneve in zbujajo iz dolgčasa.

Dogaja se v vseh športih, a zagotovo je med najbolj izpostavljenimi nogomet, šport, v katerem se globalno vrti največ denarja - šport, ki vse bolj hlasta za milijoni, ki prihajajo z miz bogatašev in navdušenih množic z drugih celin, ki so nogomet začele intenzivno spremljati šele v eri Ronalda in Messija.

Med tistimi, ki vidijo tudi sence izven sojev žarometov, se vse pogosteje pojavljajo vprašanja, koliko se jih še da ožemati, da bodo igralci še fizično zdržali iz leta v leto bolj natrpane razporede tekem.

Poglejmo samo najbolj aktualno izmed vseh odločitev, ki kažejo, da je ekonomski interes lig in vodstev le-teh pred skrbjo za igralce.

Angleško Premier League je v zadnjem času pretresel val okužb s koronavirusom. Zaradi pozitivnega covid testa je bilo izven tekmovalnega pogona več kot 90 igralcev, odpovedanih pa je bilo tudi kar nekaj tekem. A prejšnji ponedeljek so se vodilni možje tekmovanja in predstavniki klubov dogovorili, da bodo tekme v božičnem času odigrane, kot je bilo načrtovano. Pozni december je za nogometaše v Angliji terminsko najbolj naporen, saj igrajo na dva dni, četudi pravila dovoljujejo tekmo le na vsake tri. Praznični nogometni urnik je v Angliji odobrila krovna evropska nogometna zveza Uefa, na prošnjo angleške nogometne zveze, ki je trdila, da gre za tradicijo nogometa v Angliji.

A da zaradi ekonomskega interesa pozabljajo na igralce, opozarja kapetan nogometnega kluba Liverpool Jordan Henderson, ki je v luči te odločitve (v kontekstu okužb s covid-19) za BBC dejal, da se po njegovem mnenju nihče ne zmeni za dobrobit igralcev. Začelo se je celo govoriti o možnosti stavke, s katero bi nogometaši izrazili svoje nezadovoljstvo, da se bo šov, v katerem se vsako sezono obračajo milijarde evrov, nadaljeval kljub okužbam in kljub vse napornejšim tekmovalnim urnikom.

 Z reformo Lige prvakov v širitev in več tekem tudi Čeferin

Vse napornejši tempo, ki ga poganja šelest denarja, pa za nogomet, tudi po propadu Superlige, ni nič novega. Liga prvakov se bo s sezono 2024/25 iz 32 razširila na 36 klubov, je odločila Uefa na letošnjem zasedanju, kljub temu, da je proti temu bilo kar nekaj klubov in trenerjev. (O tem smo pisali TUKAJ.)

"Vem, da se bodo nekatere stvari morale spremeniti in da se mora spremeniti tudi nogomet. Ni prav, da je moč tam, kjer je. Uefa in Fifa ne moreta kar tako odločati. Vsi načrtujejo nova tekmovanja. Vedno je le več tekem in še več tekem. Če pravite, da je klubom mar zgolj za denar, kaj mislite, da je vodilo Uefe in Fife?" je takrat opozoril trener Liverpoola Jurgen Klopp, a ostal ob zvokih kovancev, ki padajo v Uefino blagajno, preslišan. Tako kot nogometaš Manchester Citya Ilkay Gündogan: "Ob vseh zadevah, ki se dogajajo okoli Superlige ... ali lahko spregovorimo tudi o novi obliki Lige prvakov? Vedno več in več in več tekem. Ali nihče ne razmišlja o nas igralcih? Nova oblika Lige prvakov je v primerjavi s Superligo le manjše zlo izmed obeh."

A ekonomski interes je pač zopet prevladal. In igralci ter trenerji so morali tudi to odločitev požreti in iti dalje.

FIFA načrtuje svetovno prvenstvo na dve leti in širitev svetovnega klubskega prvenstva

Kako iz popularnosti najpomembnejše obstranske stvari na svetu stisniti še več denarja, pa razmišlja tudi svetovna nogometna zveza FIFA. Njen predsednik Gianni Infantino se je namreč zelo zagrel za idejo, da bi svetovno prvenstvo v nogometu namesto na štiri igrali vsaki dve leti.

Idejo, katero zavrača dobršen del gledalstva v tradicionalnih nogometnih okoljih pa prodaja preko navdušenja nad njo na novih perspektivnih in hitro razvijajočih se tržiščih kot sta Afrika, predvsem pa Azija. Med afriškimi anketiranci se kar 76 odstotkov strinja s ponujenimi spremembami, v Aziji pa bi bolj pogosta svetovna prvenstva z veseljem spremljalo 66 odstotkov anketirancev. Med državami pa idejo najbolj podpirajo v Indiji in Turčiji.

V Evropi in Ameriki ideja o svetovnem prvenstvu na dve leti nima niti polovične podpore, in to v lastni anketi Fife.

A Infantino za novci rine z glavo skozi zid, čeprav še vedno ni jasno, kdaj bodo na primer evropski nogometaši potem igrali evropska prvenstva, enako velja za ostale celine. Afriški pokal je sicer že sedaj na vsaki 2 leti.

Vse bolj se zdi, da hoče Fifa, ki jo ljubosumno muči popularnost Lige prvakov, tudi na področju klubskega nogometnega prvenstva uvesti spremembe. Že za leto 2021 je predčasno načrtovala, da bo zaživel nov format svetovnega klubskega prvenstva, na katerem bi nastopilo kar 24 ekip, ki se bo borilo tudi za zelo mikavne denarne nagrade. Sedaj so to idejo zamaknili v leto 2022.

Vedno več tekem in s tem zdravstvenih problemov

Nič kaj ne kaže, da bodo posamični svareči glasovi iz vrst nogometašev in trenerjev ustavili buldožer, ki ga poganja pehanje za profiti in zaslužkom. Nasprotno, čeprav nogometaši letno odigrajo tudi čez 50 tekem na sezono, gre vse v smeri, da jih bodo morali še več. Posledica so vse pogostejše poškodbe in druge zdravstvene težave. Primerov, kot je srčni zastoj pri danskemu nogometašu Christianu Eriksonu, ali težave s srcem Sergia Aguera in Victorja Lindelofa, bo kot kaže v prihodnje na nogometnih igriščih samo še več.

Če se vrnemo k antičnemu Rimu in za današnji čas malce spremenimo geslo v: dajte ljudem iger, veljakom denar, nogometaši pa bodo že nekako.