Libertarci bi svet brez centralnih bank, z gensko spremenjenimi organizmi pa bi reševali svetovno lakoto
POSLUŠAJ ČLANEK
Na povabilo slovenskega društva Libertas je vseevropsko gibanje Študentje za svobodo v soboto na Ekonomski fakulteti organiziralo regionalno konferenco z naslovom »Tržne rešitve za 21. stoletje«
Konferenca je privabila slušatelje in predavatelje iz celotne Evrope, od Slovenije, Hrvaške, Češke in Italije do Velike Britanije.
Teme so bile pestre in raznolike, od razmišljanj o odpravi centralnih bank, do iskanja koristi kriptovalut za revne in zatirane ter o gensko spremenjenih organizmih, ki bi rešili svetovno lakoto.
Dva dni pred dogodkom je znani slovenski ekonomist Jože P. Damijan na svojem blogu mlade slovenske libertarce opisal kot versko gorečne zagovornike prostega trga, ki so pripravljeni v zasledovanju svojih ideoloških ciljev (kot npr. ekonomska svoboda) uničiti socialno državo in družbeni napredek.
Konferenca se kljub takšnim apokaliptičnim namigovanjem ni vrtela toliko okrog demoniziranja zlobne države, temveč je bila v prvi vrsti posvečena iskanju in predstavitvi novih idej in alternativ, ki bi vodile v večjo blaginjo tako posameznika kot družbe.
Največje zanimanje poslušalcev je požel prof. Anthony J. Evans, ki je skozi prikaz zgodovine centralnih bank in njihovih številnih polomov predlagal novo obdobje t.i. svobodnega bančništva.
Namesto centralne banke, ki v želji po ustrezni inflaciji in gospodarski rasti enako pogosto preprečuje kot podaljšuje ekonomske krize ter po direkciji politike rešuje neodgovorne banke, Evans in številni drugi ekonomisti predlagajo sistem manjših bank brez centralnega nadzora.
Da tudi libertarci ne nasprotujejo popolnemu umiku države iz trga, je nakazal avstrijski podjetnik Mohhamad Malayeri, ki je v svojem zagovoru gensko spremenjenih organizmov državni regulaciji namenil osrednjo vlogo preverjanja varnosti in ustreznosti GSO hrane.
Pri tem je opozoril na razlike med ZDA, kjer ob koncu preštevilnih raziskav, ki niso odkrile nobene škodljivost gensko spremenjenih rastlin, delujejo pragmatično in hrano prepustijo na izbiro potrošnikom, ter EU, kjer politiki in javnost raziskave ignorirajo in preprosto prepovedo celotno industrijo.
Pri tem pa po Malayeriju ne škodujemo toliko sebi, temveč predvsem revnim afriškim državam, ki so pod velikim vplivom negativne evropske propagande in kjer bi GSO-ji lahko naredili veliko dobrega.
Idejo, da lahko nove tehnologije bistveno izboljšajo položaj revnih v svetu, je podprl tudi mladi novinar in podjetnik Julio Alejandro, ki je opozoril na dejstvo, da na svetu po podatkih Svetovne banke še vedno več kot dve milijardi ljudi živi brez bančnega računa.
Rešitev za te ljudi, ki v veliki meri živijo v ekonomsko in politično represivnih režimih, so po njegovem mnenju nove digitalne identitete in kriptovalute (vse bolj popularna postaja BoliCoin, ki ga venezuelski emigrantje pošiljajo v domovino sorodnikom, da se tako izognejo zaplembi socialistične Madurove vlade).
Poleg kriptovalut je izjemno uporabna tudi tehnologija »blockchain«, ki jo priporoča Transparency International za humanitarne projekte. Ker se z uporabo blockchain računov denar avtomatično izplača šele ob izpolnitvi strogo določenih kriterijev, jo imajo v organizaciji za odlično orodje v boju proti korupciji in za večjo transparentnost mednarodne dobrodelnosti.
Karavana konferenc gre naprej po Evropi, v Sloveniji, kjer se vrednost ideje pogosto meri le po tem, ali jo predlagajo »ta desni« ali »ta levi«, pa lahko že samo predstavitev možnosti alternativ sprejmemo kot koristno.
Konferenca je privabila slušatelje in predavatelje iz celotne Evrope, od Slovenije, Hrvaške, Češke in Italije do Velike Britanije.
Teme so bile pestre in raznolike, od razmišljanj o odpravi centralnih bank, do iskanja koristi kriptovalut za revne in zatirane ter o gensko spremenjenih organizmih, ki bi rešili svetovno lakoto.
Dva dni pred dogodkom je znani slovenski ekonomist Jože P. Damijan na svojem blogu mlade slovenske libertarce opisal kot versko gorečne zagovornike prostega trga, ki so pripravljeni v zasledovanju svojih ideoloških ciljev (kot npr. ekonomska svoboda) uničiti socialno državo in družbeni napredek.
Konferenca se kljub takšnim apokaliptičnim namigovanjem ni vrtela toliko okrog demoniziranja zlobne države, temveč je bila v prvi vrsti posvečena iskanju in predstavitvi novih idej in alternativ, ki bi vodile v večjo blaginjo tako posameznika kot družbe.
Banke in gensko spremenjeni organizmi
Največje zanimanje poslušalcev je požel prof. Anthony J. Evans, ki je skozi prikaz zgodovine centralnih bank in njihovih številnih polomov predlagal novo obdobje t.i. svobodnega bančništva.
Namesto centralne banke, ki v želji po ustrezni inflaciji in gospodarski rasti enako pogosto preprečuje kot podaljšuje ekonomske krize ter po direkciji politike rešuje neodgovorne banke, Evans in številni drugi ekonomisti predlagajo sistem manjših bank brez centralnega nadzora.
Da tudi libertarci ne nasprotujejo popolnemu umiku države iz trga, je nakazal avstrijski podjetnik Mohhamad Malayeri, ki je v svojem zagovoru gensko spremenjenih organizmov državni regulaciji namenil osrednjo vlogo preverjanja varnosti in ustreznosti GSO hrane.
Pri tem je opozoril na razlike med ZDA, kjer ob koncu preštevilnih raziskav, ki niso odkrile nobene škodljivost gensko spremenjenih rastlin, delujejo pragmatično in hrano prepustijo na izbiro potrošnikom, ter EU, kjer politiki in javnost raziskave ignorirajo in preprosto prepovedo celotno industrijo.
Pri tem pa po Malayeriju ne škodujemo toliko sebi, temveč predvsem revnim afriškim državam, ki so pod velikim vplivom negativne evropske propagande in kjer bi GSO-ji lahko naredili veliko dobrega.
Kriptovalute za revne in zatirane
Idejo, da lahko nove tehnologije bistveno izboljšajo položaj revnih v svetu, je podprl tudi mladi novinar in podjetnik Julio Alejandro, ki je opozoril na dejstvo, da na svetu po podatkih Svetovne banke še vedno več kot dve milijardi ljudi živi brez bančnega računa.
Rešitev za te ljudi, ki v veliki meri živijo v ekonomsko in politično represivnih režimih, so po njegovem mnenju nove digitalne identitete in kriptovalute (vse bolj popularna postaja BoliCoin, ki ga venezuelski emigrantje pošiljajo v domovino sorodnikom, da se tako izognejo zaplembi socialistične Madurove vlade).
Poleg kriptovalut je izjemno uporabna tudi tehnologija »blockchain«, ki jo priporoča Transparency International za humanitarne projekte. Ker se z uporabo blockchain računov denar avtomatično izplača šele ob izpolnitvi strogo določenih kriterijev, jo imajo v organizaciji za odlično orodje v boju proti korupciji in za večjo transparentnost mednarodne dobrodelnosti.
Karavana konferenc gre naprej po Evropi, v Sloveniji, kjer se vrednost ideje pogosto meri le po tem, ali jo predlagajo »ta desni« ali »ta levi«, pa lahko že samo predstavitev možnosti alternativ sprejmemo kot koristno.
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.