Libanon pada v humanitarno krizo, morda tudi v politično (video)

Uredništvo
13

Po uničujoči eksploziji, v kateri je umrlo več kot 150 ljudi, več kot 6000 je bilo ranjenih, številne pa še vedno pogrešajo, so v Bejrutu vzniknili protesti. 4. avgusta je množična eksplozija opustošila območje pristanišča Bejrut v Libanonu, kjer je v skladišču pristanišča eksplodiralo skoraj 3.000 ton amonijevega nitrata. Kdo je za nevaren tovor vedel in kakšne posledice bo sedaj nosila država?

Za eksplozijo dolga zgodba, polna prelaganja odgovornosti

Amonijev nitrat so namreč v skladišče pristanišča v Bejrutu zložili z ladje MV Rhosus. Ta se je konec septembra 2013 odpravila iz Batumija v Gruziji in je bila namenjena v Beiri v Mozambiku, k majhnemu podjetju, specializiranemu za proizvodnjo komercialnih eksploziv, je poročal BBC.

Vmes se je ustavila v Atenah v Grčiji, kjer jo je zapustila posadka, ki ni prejela plačila. Ladja je nato v Bejrut odpotovala po dodaten tovor. Tam je nova posadka nasprotovala natovorjanju dodatnega tovora, ki ga ladja ne bi zdržala, nato pa so jo zaradi neplačanih računov v vrednosti 100.000 dolarjev februarja 2014 zasegle libanonske oblasti, ki so za talce do septembra  obdržale del posadke.

Tovor so nato s stare ladje, ki je ni nihče želel, prenesli v pristanišče. Ladja naj bi domnevno potonila, tovor pa je ostal. Številni libanonski uradniki so za nevarnost vedeli in nanjo večkrat opozarjali sodstvo. Po nekaterih razlagah je nesreča deloma tudi posledica korupcije v bejrutskih pristaniščih in carinah. Amonijev nitrat se v svetu sicer pogosto uporablja kot gnojilo z visoko vsebnostjo dušika.

Velika jeza ljudi

Tisoči ljudi so sedaj zavzeli ulice, se spopadli s policisti in zahtevali spremembo oblasti in prevzem odgovornosti za eksplozijo in korupcijo v državi. Vdrli so v več vladnih poslopij. Po poročanju Al Jazzere je bilo ob tem poškodovanih več kot 700 ljudi, po do sedaj znanih podatkih je umrl en policist. Protesti v državi se bodo predvidoma nadaljevali v prihodnjih dneh.

Po nesreči je sedaj odstopila ministrica za informiranje, Manal Abdel Samad, premier, Hassan Diab pa je že napovedal, da bo vložil predlog za predčasne volitve. Odstopili so tudi nekateri poslanci.

Država v hudi krizi

Že pred eksplozijo je bilo v državi veliko je pomanjkanje hrane, koronavirus se nenadzorovano širi, vse več ljudi se sooča s hudo revščino. Večina države potrebuje humanitarno pomoč, tretjina prebivalcev je brezposelnih. Ker je pristanišče v Bejrutu uničeno, bo dobava hrane sedaj še bolj otežena. Država gosti tudi milijon in pol sirskih beguncev, za katere se bo položaj prav tako poslabšal.

Libanon sicer zavrača pozive k mednarodni preiskavi eksplozije. Predsednik Aoun trdi, da bodo tragedijo preiskali domači preiskovalci. Obljubil je, da tiste, ki so za malomarnost odgovorni, čakajo resne posledice. Več deset tisoč ljudi je sicer podpisalo tudi peticijo, da bi nadzor nad državo prevzela Francija, ki je Libanon upravljala med leti 1920 in 1945.

Na včerajšnji donatorski videokonferenci, ki jo za pomoč Bejrutu organizira Francija, so zbrali 250 milijonov evrov za pomoč mestu. Gostiteljica video konference, Francija, obljublja, da bo ta denar šel neposredno k ljudem, prizadetim zaradi strahovite eksplozije.

Konference se je med drugim udeležil komisar EU za krizno upravljanje, Janez Lenarčič, pa tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Številne države so pomoč državi že namenile prej. 200 tisoč evrov humanitarne pomoči bo Libanonu namenila tudi Slovenija, prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite pa bo v to bližnjevzhodno državo, ki meji na Sirijo in Izrael, napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči.

13 KOMENTARJI

  1. Libanon je šolski primer škodljivih učinkov priseljevanja (državljanska vojna):

    In 1975, following increasing sectarian tensions, largely boosted by Palestinian militant relocation into South Lebanon, a full-scale civil war broke out in Lebanon. The Lebanese Civil War pitted a coalition of Christian groups against the joint forces of the PLO, left-wing Druze and Muslim militias.

    Posledično se je zgodilo tole:

    Lebanon has witnessed a series of migration waves: over 1,800,000 people emigrated from the country in the 1975–2011 period.

    In glede na rodnost in priseljevanje, bo prej večinsko krščanska država kmalu postala muslimanska:

    The fertility rate fell from 5.00 in 1971 to 1.75 in 2004. Fertility rates vary considerably among the different religious groups: in 2004, it was 2.10 for Shiites, 1.76 Sunnis and 1.61 for Maronites. (Maroniti so Kristjani).

    Takšno je versko stanje trenutno v Libanonu:

    Lebanon is the most religiously diverse country in the Middle East.[232] As of 2014 the CIA World Factbook estimates the following: Muslim 54% (27% Sunni Islam, 27% Shia Islam), Christian 40.5% (includes 21% Maronite Catholic, 8% Greek Orthodox, 5% Melkite Catholic, 1% Protestant, 5.5% other Christian), Druze 5.6%, very small numbers of Jews, Baha’is, Buddhists, Hindus and Mormons.

    Tole pa je stanje samo 6 let kasneje:

    According to the CIA World Factbook,[19] in 2020 the Christian population was estimated at 33.7% within Lebanese territory and 80% of the 8.6[4]–14[5] million Lebanese diaspora population.

    Kar je strašljivo je, da je v Libanonu 33 % kristjanov, med Libanonskimi emigranti pa je kar 80 % kristjanov. To pomeni, da emigrirajo predvsem kristjani, ki jim je v tej državi vse težje živeti. Samo v 30 letih od 1975 se je odselila četrtina prebivalstva.

    Zamolčani krščanski eksodus.

    • Več deset tisoč ljudi je sicer podpisalo tudi peticijo, da bi nadzor nad državo prevzela Francija, ki je Libanon upravljala med leti 1920 in 1945.

      Tole tudi razbije tezo o groznih zahodnih kolonizatorjih. Podoben sentiment je tudi v prenekaterih afriških državah. Dejstvo je, da so ti ljudje pod zahodno upravo živeli bolje. Teza, da je kolonizacija nujno pomenila izkoriščanje, je strogo levičarska interpretacija zgodovine. S katero opravičujejo obratno kolonizacijo v smeri razvite Evrope. Od katere pa Evropejci nimamo nobenih koristi, ampak same težave.

      Poleg tega Evropejci Afrike nismo nikoli demografsko ogrožali. Afričani pa so zdaj zelo velika in realna demografska grožnja Evropi. Njihova velika rodnost, agresivnost in revščina imajo potencial, da uničijo Evropo od znotraj.

      Edina prava politika je zato politika ničelnih migracij in remigracija (vračanje nazaj). Pri migracijah je namreč tako kot s snežno kepo. Ko jo enkrat spustiš po hribu, ta samo še raste in je ne ustaviš več.

    • Miha, ne bo držalo. Poglejte si samo primer Zimbabveja. Ko je Mugabe izgnal belske kmete in razdelil njihovo imetje črncem, so črnci zapadli v LAKOTO. Črnci si brez belskih kmetov niti hrane niso znali pridelati. To primerjati z jugonostalgijo je neumestno.

      Treba je vedeti, da so bili črnci, ko so jih kolonizirali belci, zataknjeni v stanju od kamene do železne dobe. Črnci v savanah niso zakraljevali niti živalskemu kraljestvu, saj so se morali teritorialno prilagajati slonom. Ko sem bral o tem antropološke zapiske, sem ostal odprtih ust. Ko si je Evropski človek že pokoraval zakone narave, opazoval oddaljene planete in prekrižaril svet, se je črni človek še vedno boril za teritorij s sloni.

      Skratka, resnica na to temo je precej bolj zanimiva in barvita, kot levičarske pravljice, ki so postale tako uveljavljene v zadnjem času.

  2. Vse se je začelo, ko je delež kristjanov v Libanonu padel pod 60% konec šesdesetih let prejšnjega stoletja… Nikoli več ne bo bolje, razen če se muslimani prostovoljno odselijo.

  3. Sem mislil popolnoma iste misli dodati, pa so me predhodniki prehiteli in že vse bistveno napisali. Libanon je bil v osnovi s strani Francozov mišljen kot država zatočišča za arabske avtohtone kristjane, ki bi tako vsaj na enem območju (takrat pred II. sv. vojno so bili to t.i. ‘mandati’) imeli večino. Če tega ni, potem tudi Libanon kot tak na pomenu bistveno izgubi. Na žalost, tako je. Scenarij s ponovnim prevzemom oblasti s strani Francozov, ki bi uredil situacijo pa je na žalost utopičen …. Izvorna težava je z naselitvijo palestinskih beguncev na jugu Libanona, ki so bežali po porazu proti Izraelu. To se sedaj kaže kot nespametna rešitev, težko pa bi sedaj to maso ljudi preselil nekam drugam. Časov Beneševih dekretov in masovnega politično izvedenega preseljevanja Nemcev iz Vzhoda Evrope ni več …..

    • Zanimivo je, da mainstream mediji nikoli ne omenjajo Libanonske zgodbe s palestinskimi begunci. Dejstvo je, da se je v tem primeru uresničil najbolj črn migrantski scenarij. Libanon je zaradi sprejemanja beguncev v roku nekaj let eksplodiral v državljansko vojno. Pa to še zdaleč ni edina taka opozorilna zgodba. Pravzaprav Evropa postaja prava antireklama za multikulturno družbo, prav tako ZDA.

      Ampak o čemer mediji molčijo, to ne obstaja. Mediji so si v zadnjih letih vzeli pravico, da dobesedno KROJIJO LASTNO REALNOST. Multikulti, ki prinaša smrt Evropi, pa se počasi povzdiguje v novo dogmatično religijo. Cui bono?

    • Maja – to drži.

      Je pa res, da je zadeva nekako tlela pod površjem, država se je opotekala naprej in svet temu ni dajal takšne pozornosti, mentaliteta je bila bolj v smislu ”se bo že uredilo”. Nato pa je za nekaj let na naslovnice globalnih medijev Libanon vrgel umor Rafika Haririja, čez leta pa je udarila sirska državljanska vojna (t.i. ‘spillover effect’). Vedno se je zdelo in upalo, da bi se pa le rešilo ampak zdaj so se zadeve poslabšale.

      Po mojem je slon v libanonski trgovini s porcelanom nedvomno vprašanje Palestincev, kot je to omenil g. Rudolf Kočar.

  4. Kaj pa Slovenija? Sprašujem se, koliko ton stekel bi padlo na ljudi in stanovalce z balkonov blokov in stolpnic, ki so jih stanovalci in lastniki stanovanj zasteklili zaradi slabega ogrevanja še dolgo po energetski krizi? Na potovanjih po Evropi in Aziji nikjer nisem videl takih divjih, unikatnih zasteklitev balkonov. Za to iznakaženje pročelij blokov in stolpnic bi morali upravniki odgovarjati najmanj po avtorski zakonodaji, saj so uničili dela projektantov, arhitektov. Upravniki, pa morda tudi občine, pa so veselo zapravljali denar, ki so ga za zanikrno ogrevanje plačevali ljudje. Morda pa so si ga po Jazbinškovem zakonu celo razdelili? Bog ne daj, da se v Sloveniji tako ali drugače strese. Lastniki stanovanj pomislite na to!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime