“Mi nismo proti osebam z istospolno usmerjenostjo. Imam kolege in prijatelje, ki so istospolno usmerjeni, občudujem njihovo zagnanost, občutek za estetiko, izjemno srčni so in absolutno nismo proti istospolnim. Smo pa dejansko videli s časom, da proti tej LGBT, dajmo reči, ideologiji, to pa smo proti. Ker, to se je izkazalo predvsem okoli družinskega referenduma, da so cilji nekam zelo nenavadni. Eden od teh ciljev je si prilastiti otroka …” 

S temi besedami je direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk v intervjuju na TV Slovenija dvignil na noge praktično celotno levoliberalno sceno, od aktivistov, politikov, do samih novinark nacionalne hiše.

In če smo se včeraj ukvarjali s tem, zakaj na RTV Slovenija objavljajo popravke LGBTQ aktivistom, ne pa tudi katoličanom, se danes osredotočimo na vihar, ki ga je Vovk s predstavitvijo svojih pogledov sprožil.

Ta je spominjal na tistega izpred petih let, ko so takratni ustvarjalci Tarče na RTV Slovenija pluralistično zastavili oddajo na temo problematike splava.

Po oddaji Intervju z Igorjem Vovkom se je na levih profilih družabnih omrežij vsul plaz obtožb, zmerljivk in zgražanj nad tem, da se ljudem kot je Vovk omogoči predstavitev  pogledov na javni televiziji.

Svoj prispevek so podale tudi novinarke hiše, ki je z enim vidnejših slovenskih katoliških laikov, članom iniciative Dovolj.je, objavila pogovor. “Intervju, ki potrebuje najbližji kontejner za nevarne odpadke,” je denimo presodila deklarirana liberalka Eugenija Carl, še druga novinarka RTV, Helena Milinković, pa je svojega kolega Možino, ki je pripravil pogovor, javno označila za “prvovrstnega manipulatorja.”

A zadeva ni ostala le pri tem.

“V zrak” tudi varuhinja pravic gledalcev

Varuhinja pravic gledalcev na TV, Ilinka Todorovski vsak mesec prejme na desetine pritožb gledalcev različnih svetovnih nazorov glede vsebine različnih oddaj. V tokratnem mesečnem poročilu je izpostavila tri pritožbe na oddajo Intervju, v kateri je bil gost Jožeta Možine Igor Vovk.

“Skupni imenovalec teh odzivov je vprašanje, ali je bil TV-pogovor v delu, ki se nanaša na položaj, delovanje in pravice skupnosti LGBTQ ter ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, skladen s standardi javnega medija,” je zapisala v poročilu.

Časnik Večer je v svojem članku navedel vse tri. Eden izmed njih pravi takole: “Zakaj so na javni RTV SLO dovoljene oddaje, kjer gostje netijo nestrpnost ter izključujejo, diskriminirajo, da ne rečem obsojajo marginalne skupine in vsiljuje svoje mnenje zoper ustavno pridobljene pravice o svobodnem odločanju o rojstvih svojih otrok (55. člen ustave RS). Mnenje gostov pa še spretno usmerja voditelj oddaje sam.” (M. P.)

S prošnjo za odziv se je varuhinja obrnila tudi na odgovorno urednico informativnega programa, Manico Janežič Ambrožič. In ga tudi dobila.

Urednica Ambrožičeva v oddaji prepoznala spodbujanje diskriminacije in posmehovanje do bork in borcev za enakost ter se javno opravičila

Ambrožičeva ni vzela v bran pluralnosti izražanja mnenj v konkretni oddaji informativnega programa, temveč je prikimala pritožnikom ter varuhinji pravic gledalcev.

Izpostavila je sicer, da so pri izbiri sogovornikov za oddajo Intervju vsi trije voditelji avtonomni ter da je v rokah ustvarjalcev oddaje, da prepoznajo, kdo so ljudje, ki zaslužijo predstavitev.

“Kako določate mejo med predstavitvijo različnih pogledov na ljudem pomembna družbena vprašanja in spodbujanjem diskriminacije in posmehovanja do bork in borcev za enakost marginaliziranih in družbeno nepriljubljenih skupin?’, je po mojem ključno vprašanje, s katerim se kot javni medij v tej vse bolj polarizirani družbi z vse bolj srdito retoriko srečujemo vedno pogosteje,” je zapisala.

Kot nadaljuje, “spodbujanje diskriminacije in posmehovanje ni, ni bilo in ne more biti uredniško načelo.” Pri izbiri sogovornikov sicer sledijo pluralnosti in vedno pričakujejo, da bo “izražanje mnenj spoštljivo, brez spodbujanja nestrpnosti in s tenkočutnim razumevanjem različnosti in enakopravnosti.”

Ampak “žal ni vedno tako; uredniško delo pa je v teh časih, kjer se prepadi v družbi krepijo, vedno bolj razpeto med interesom po zagotavljanju pluralnosti različnih mnenj in skrbjo, da ob tem ni pohojeno dostojanstvo kogarkoli; posameznika ali skupine.”

Zato se Ambrožičeva vsem, ki jih je omenjena oddaja prizadela, opravičuje.

Svoje mnenje o vsem skupaj je podala tudi varuhinja Ilinka Todorovski.

Med drugim je zapisala, da so “glede konkretne vsebine opozorila občinstva upravičena in da programska vsebina ni dosegala pričakovanih standardov.”

Ter še, da so “uredniška opravičila vselej dobrodošla, pri čemer pa se z opravičilom zgolj tistim, ki jih vsebina osebno prizadene, ne bi smeli izogibati resni razpravi o napakah, zlasti ponavljajočih.”

Na poročilo varuhinje pravic gledalcev in opravičevanje svoje šefice se je odzval tudi novinar Jože Možina:

S čim se je Vovk posmehoval in spodbujal diskriminacijo?

Zastavlja se logično vprašanje, v katerih Vovkovih besedah je odgovorna urednica prepoznala elemente spodbujanja diskriminacije in posmehovanja marginaliziranim skupinam, da je čutila potrebo po javnem opravičilu.

Da bi to ugotovili, smo Vovka vprašali, kaj točno si predstavlja pod pojmom “LGBT ideologija”.

Poudaril je, da je sprejemanje oseb z istospolno usmerjenostjo in njihove realnosti ena stvar, povsem nekaj drugega pa, ko gre za “zelo nevarno LGBTQ ideologijo, ki jo gradijo t.i. aktivisti.” Pod slednje razume prefinjeno spreminjanje zakonodaje v smer, da bi LGBT osebe prišle do otrok po umetni poti, prodiranje v šole z učenjem o deviacijskih spolnih praksah in spolu kot družbenem konstruktu v občutljivem obdobju odraščanja, ko mladi razvojno niso pripravljeni na tovrstne vsebine in podobno.

Kot pravi Vovk, svojo vero širijo na vseh področjih od vzgoje, bank, politike do medijev in marketinških agencij kot v multinacionalkah. Po njegovih besedah so danes praktično povsod in prevladujejo, “čeprav je LGBTQ ideologija nazadnjaška, ker je po naravni sami obsojena na smrt.”

“Vsi, ki gradimo na družinah oz. močnih očetih in materah ter podarjamo življenje otrokom, pa smo napredni. Naši otroci so naša prihodnost,” svoje pojasnilo končuje Igor Vovk.

Ni vseeno, kdo kaj reče
Lahko se z Vovkom strinjamo ali ne, ampak težko bi mu očitali, da so njegove besede posmehljive ali da spodbujajo diskriminacijo kogarkoli zgolj s tem, če opozarja na družbene prakse, ki so po prepričanju njega in somišljenikov napačne.

Jasno je, da Vovk ne obsoja istospolnih (pravzaprav se je do njih izrazil zelo spoštljivo), temveč “greh”, ki ga prepozna v določeni ideologiji, oziroma njenem agresivnem vsiljevanju družbi s strani aktivističnih skupin, ki so dandanes v Sloveniji in svetu vse prej kot nemočne in marginalizirane. In prav groteskno je, da Vovku napad na istospolne osebe, nestrpnost in sovražni govor očitajo tisti, ki po drugi strani denimo v bran sloganu “smrt Janšizmu” zatrjujejo, da ni uperjen proti določeni osebi, članom ali četrt milijona volivcem SDS-a, temveč proti politiki, oziroma ideologiji te stranke in njenega predsednika, s katero se pač ne strinjajo.

Naj je njihova utemeljitev smiselna ali ne, lahko slogane “smrt Janšizmu” na javni televiziji v prime-time gledamo praktično vsak petek, pa še kdaj vmes, pred leti pa celo kot kuliso na seji programskega sveta, ko so nanjo vdrli aktivisti in bili deležni povsem drugačne obravnave kot denimo Troha.

Pa tudi gostje Ksenije Horvat v isti oddaji Intervju ali v drugih oddajah (Studio City, Tarča …) si kdaj privoščijo težke besede na račun drugače mislečih sodržavljanov, oziroma njihovega početja. Kar pa je razumljeno v okviru pravice do svobode govora. Vse lepo in prav. A v isti sapi osebe, ki naj bi zagovarjale liberalna stališča, v nasprotju s temi stališči ne želijo prisluhniti tudi drugačnim stališčem oziroma diskurz o njih celo prepovedujejo.

Vse to se seveda odgovornim na RTV Slovenija niti pod razno ne zdi sporno. Misel na kakšno javno opravičilo odgovorne urednice, ko je prizadet kdo “z druge strani”, pa meji na znanstveno fantastiko.

Kdor v vsem tem ali v včeraj predstavljeni različni obravnavi popravkov glede na to ali jih je vložila LGBT aktivistka ali direktor katoliškega Zavoda, ne prepozna dvojih meril, je bodisi zaslepljen ali pa intelektualno nepošten.

Množična udeležba na lanskem Pohodu za življenje v Ljubljani, ki TV Slovenija “ni imela proste ekipe,” da bi ga medijsko pokrila /foto: Peter Merše/

Tako očitno, kot je bila za lase privlečeno lansko pojasnilo TV Slovenija, zakaj niso medijsko pokrili Pohoda za življenje v Ljubljani – ker pač “niso imeli nobene proste ekipe”. Še sreča, da tega problema nimajo pri vseh 74 dosedanjih kolesarskih protivladnih protestih pod vodstvom režiserja Jenulla, vključno s tistimi, ko je bilo novinarskih ekip na terenu več od samih protestnikov. In prav zanimivo bo videti, kako bo z “razpoložljivostjo terenskih ekip” 2. oktobra, ko se v Ljubljani ponovno napoveduje množičen shod v podporo odločitvi za življenje nerojenih otrok. 

30 KOMENTARJI

      • Otrok ni od ženske, ampak je svoje bitje, ki pripada sebi in vsem, ki ga imajo radi. Že po nekaj tednih ima majhno srce, rokice, nogice in mala ušeska, s katerimi posluša zunanji svet.

        Ustavite se in premislite. Kako sprevržena mora biti ideologija, ki dopušča ubijanje takšnih otrok? Res želite pripadati tej ideologiji? Prestopite na našo stran. Kdor se spreobrne, mu je vse oproščeno.

        Tudi če ste kdaj zagovarjali ali celo povzročili kak splav, je zdaj čas, da se pokesate in stopite na pravo pot. Zunaj je lep dan, ravno pravi, da stopite iz sence na svetlo!

        Dobrodošli med nami Igor! Mir z vami!

    • Kake neumnosti. Ne eno ne drugo ni človekova pravica. Si se ti rodil s pravico do splava? Očitno nisi človek. Tudi trditev,da je vse, kar v nekom raste njegovo je BS. Država ščiti pravice otroka. Zato sta zanj odgovorna oba starša, ne glede na to,da raste samo v enem. Take kvasiš… Jabolka,hruške in borovnice vržeš v koš in trdiš,da je rižota

    • Igor,kar ženska nosi v sebi je prav toliko njeno,se pravi od mame,kot od očeta.Ne eden ne drugi pa ni lastnik,ker to,kar nosi mama je samostojna oseba.Ti postavljaš to, osebo v sužnjelastniški odnos.Mama po tvoje lahko z njo naredi,kar se ji zahoče,lahko jo rodi,ubije,proda…si predstavljaš,da bi enako veljalo nekaj mesecev pozneje.

  1. g. Vovk hvala, da ste pogumno spregovorili o tako pomembni temi na RTVju!

    Plačilo RTV prispevka je pri nama najbolj nesmiselni strošek, vsak mesec znova sva bolj jezna, da sva prisljena plačevati nekaj kar ne gledava.

    LGBTQ ideologija je sprevržena in umetno preko medijev popularizirana. Koliko deklet in fantov se v fazi odraščanja ulovi v kremplje aktivistov in zabredejo v nenaravne spolne prakse. Potem pa samo tonejo v vedno večji greh in razuzdanost.

  2. Ideologije na javni RTV SLO ne sme biti. Ne sme!!! Tu ni pogojnika, ne bi semlo biti. Preprosto ne sme biti.
    Tako zagovrniki splava imajo pravico nastopati na RTV , kot tudi nasprotniki.
    Gre za občutljivo temo, ki ni kar tja v en dan, temveč ima posledice na družbo.
    Kdo bo zagovarjal splav, če ne bo več ljudi?
    Ja v to lahko pripelje prosto izražena pravica.
    Tako, kot je legitimno zagovarjati spalv, je legitimno razpravlajti tudi o njegovih kvarnih posledicah.
    Ena od bistvenih lastnosti življenja je reprodukcija. Brez nje ni življenja. Življenje izumre.
    Človeštvo pa ni na stopnji, da bi umetno proizvajajo otroke, ki bi jih v trgovini kupaovali kot kruh.
    Tudi spočetje ni kar tako, samo stvar ženske. Ko se zavzemamo za človekove pravice, moške pri vsem skupaj kar spregledamo.
    Pa tudi če je spočetje le stvar ženske, ženska ni sama, je del družbe. Ima sicer pravice in svobodo, ampak kot del družbe ji je ta svoboda vseeno omejena. Vsakemu izmed nas, ki živimo v družbi je svoboda omejana. Verjetno si Igor ne predstavlja, da bi ga v imenu svobode nekdo pohcal?
    Tako ima družba kljub temu lahko pravico, da vsaj okrni pravico ženski do splava.
    Ali ne zveni nekako prostaško: ima pravico?
    Kje pa je tukaj še kaj več? Imeti pravico, je zahtevati. Vseeno gre za nekaj več. Ženska ni sama, v nje je otrok. Kaj pa ta? Ali ima kakšno pravco, ali je le kepica celic, ki jo lahko ženska zavrže ker je njena’?Je res samo njena? Je res samo kepica celic? Ali ni življenje? Ali kepica ni človek?
    So še vprašanja, na katerea so potrebni odgovori in to ne kar tako, odgovori s tehtnim premislekom.
    Parole so udarne, etika pa premišljena.
    Življenje niso samo parole, je tudi etika, ker je človek tudi duhovno bitje, tega se je potrebno zavedati.

    • Zelo lepo ste prikazala, kaj je preavica, kaj je dolžnost in tudi, kaj je etika.
      Levica pohodi etijo in zlorablja svobodo.

      Nihče nima pravice živemu bitju kratiti svobode po življenju.
      Zakaj se naravovarstveniki borijo samo za SVOBODO ZVERI, ki povzročako kmetom veliko škode?
      Zakaj ti NARAVOVARSRVENIKI, se nikoli ne postavoji na stran nerojenih otrok? Tudi tu je velik poseg v NARAVO človeškega bitja. Tu izgubi življenje nerojeni otrok, materi pa ostanejo velike traume, za celo življenje.

  3. Če to nikomur ne odpre oči zakaj RTVja ni mogoče popraviti in da je zato edina možnost ukinitev, potem je verjetno res povsem zaslepljen ali pa ima finančne koristi.

  4. Ideologija teorije spola je postala vodilna ideologija progresivnega, bogatega Zahoda, vzpostavila se je kot totalitarna ideologija in kot vsaka totalitarna ideologija, tudi ta ne dopušča kritike.
    Njene dogme so nedotakljive in to še toliko bolj, ker nimajo nobene resne, racionalne osnove. Kdor koli se upa kritizirati njene dogme pa ga doleti izobčenje. To smo tujini videli pri Petersonu, Rowlingovi … pri nas pa pri Vodebu, Boštjanu M. Zupančiču, Vovku …
    Najbolj pomilovanja vredno vlogo pri tem pa igrajo novinarji, ki kot servilne sluge služijo svojemu gospodarju.

  5. Če sta varovanje in zaščita slehernega otroka tudi v naši v naši družbi z veljavno ustavo in zakonodajo razglašena za univerzalno temeljno človekovo pravico, ki je v skladu z večnim civilizacijskim načelom svetosti življenja, potem odločanje o pravici do življenja nemočnega živega človeškega bitja nikakor ne more biti prepuščeno le samo-volji enega od obeh krvnih staršev.

    Zlasti ne, kadar je akt spočetja povezan z ljubeznijo kot najvišjim človeškim čustvom ter najvišjo človeško vrednoto, ki terja polno so-odgovornost obeh partnerjev za vse posledice ljubezenskega akta.

    V politično motiviranih polemikah o domnevni absolutni in neomejeni pravici ženske do umetne prekinitve nosečnosti ter nasilne odprave nemočnega živega človeškega bitja se absolutno zanemarja temeljno in ključno vprašanje ljubezni obeh partnerjev pri spočetju ter polne so-odgovornosti obeh partnerjev za posledice lastnega spočetja in neoviran nadaljnji razvoj spočetega in zdravega bitja.

    Ob vseh razpoložljivih in dobro znanih kontracepcijskih sredstvih in metodah tudi ni nobenega razloga, da ostaja umetna prekinitev nosečnosti še vedno nekak poslednji, zasilni in nasilni nadomestek razpoložljivih kontracepcijskih metod in sredstev, s katerim neodgovorna partnerja dobesedno na račun nedolžnega otročiča kot trenutno nezaželenega človeškega bitja rešujeta svojo ne-humanistično ignoranco, nezrelost, neobveščenost, neodgovornost ter samopašnio egocentrično sprevrženost.

    V svetu in družbi, kjer resnično velja, da “ja pomeni ja”, ne vidim nobenega razloga, da svobodna in odgovorna ženska išče nadomestno sredstvo za vse vrste in metode kontracepcijo “post festum” v nasilni umetni odpravi nosečnosti.

    V vseh ostalih primerih ( ob odsotnosti “ja” in/ali ko “ne pomeni ne”), ki bi jim na kratko lahko rekli kar “posilstvo”, ter v vseh primerih vsakršnih strokovno dognanih morebitnih zdravstvenih komplikacij pri materi ali plodu, pa pravica do odrešilne in razbremenilne umetne prekinitve nosečnosti po presojah kompetentnih in pristojnih strokovnjakov ter ogroženih staršev ne more in ne sme biti postavljena pod vprašaj.

  6. “Eden od teh ciljev je si prilastiti otroka”

    No, če je to rekel, potem ni čudno,da je prišlo do jeze. A potem tudi heteroseksualen zakonski par si prilasti otroka ali kaj?

    Gre samo zato, ali lahko z dvema homoseksualcema, otrok odraste kot normalen človek, ali ne. Samo za to! Torej za otroka, kot poudarjajo oni Primčevi. Ne pa, da bi si kdorkoli kogarkoli prilaščal!

  7. Res ne razumem vseh komentatorjev tu na domovini, ne vem kako ste vzgajali oziroma se vzgajate svoje otroke da se tako bojite,da vam bo vrtec, šola in ostale organizacije vzele vaše otroke. Odkod taki predsodki,odkod strah?
    Me zanima,ali je to na podlagi izkušenj ali to govorite kar tako?
    Ker jaz ful delam z mladimi,otroka sem imela na Ledini v vrtcu,sedaj je v šoli na Ledini,pa vam povem da sem zelo zadovoljna tako z vrtcem kot šolo. Odlično vodstvo in kader,topli medčloveški odnosi. Nikjer nobenih lgbt podpihovanj. Tako da jaz ne razumem kje vi živite.

    Če vi svoje otroke vzgajate v dobre,pokončne samozavestne fante in dekleta,ki se bodo dobro počutila v svoji koži,mi lahko kdo razjasni zakaj bi se potem vi bali lgbtjevcev.

  8. Zahtevali smo ukinitev smrtne kazni. Dosegli smo to ukinitev. Če človeku ni dovoljeno ubiti sočloveka, tudi državi ni, da preko sodnega sistema ubije človeka. Država se je torej uklonila in se ne postavlja več nad človeka.
    Smrtna kazen nad nerojenim otrokom pa je še vedno dovoljena! Tu nekaj ne štima. Država je z zakoni dovolila, da se ubije nerojenega otroka, ki je živo bitje. Država se je postavila nad nerojenga človeka, ki nobenemu nič noče, le v življenje na svetu bi rad vstopil. Kdo je vprašal nebogljeno bitje ali bi rado živelo ali umrlo?
    Po drugi strani pa zmedenci zaženejo cel vihar, ko se krsti novorojenčka, češ, da še ne more sam odločati v kakšni veri (če sploh kateri) bo živel.
    Nehajte ubijati, pri nas je bilo dovolj pobitih v letih 1941-1990.

      • Če v zvezi s krstom razmišljamo naprej. Kdo je otroka vprašal, če mu je nameravano ime všeč? Otroku ime izberejo starši in morda mu kasneje, ko odraste, ime ni všeč. Otroka učimo govoriti materni jezik, ki je pri nas slovenščina, če je otrok slovenskih staršev. Glede na majhno skupino, ki govori slovenščino, kasneje otroku slovenščina v življenju morda ne bo prav nič pomagala. Torej, a ne bi otroka že od začetka učili govoriti SAMO angleško? Vse to, vključno s krstom, sodi k vzgoji. In ustrezna vzgoja je pomagala, da se je majhen slovenski narod z jezikom vred ohranil do danes. Pri tem imajo levji delež skozi stoletja ravno katoliški duhovniki in redovniki.

  9. Leta 1989 so graničarji JLA pri Gornji Radgoni v Muri ubili češko družino, ki je plavala v svobodo v Avstrijo.
    V letih prej pa si preberi zgodovino pobijanja duhovnikov in redovnih sester. Vse piše, ti pa zlobno nasprotuješ, čeprav je vse zabeleženo. Poišči in preberi, ne pa da tule igraš hudičevo zlobno igro. Sram te bodi.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime