LGBT ideologija in splav na RTV Slovenija prepovedani temi

Rok Čakš

POSLUŠAJ ČLANEK
"Mi nismo proti osebam z istospolno usmerjenostjo. Imam kolege in prijatelje, ki so istospolno usmerjeni, občudujem njihovo zagnanost, občutek za estetiko, izjemno srčni so in absolutno nismo proti istospolnim. Smo pa dejansko videli s časom, da proti tej LGBT, dajmo reči, ideologiji, to pa smo proti. Ker, to se je izkazalo predvsem okoli družinskega referenduma, da so cilji nekam zelo nenavadni. Eden od teh ciljev je si prilastiti otroka ..." 

S temi besedami je direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk v intervjuju na TV Slovenija dvignil na noge praktično celotno levoliberalno sceno, od aktivistov, politikov, do samih novinark nacionalne hiše.

In če smo se včeraj ukvarjali s tem, zakaj na RTV Slovenija objavljajo popravke LGBTQ aktivistom, ne pa tudi katoličanom, se danes osredotočimo na vihar, ki ga je Vovk s predstavitvijo svojih pogledov sprožil.

Ta je spominjal na tistega izpred petih let, ko so takratni ustvarjalci Tarče na RTV Slovenija pluralistično zastavili oddajo na temo problematike splava.

Po oddaji Intervju z Igorjem Vovkom se je na levih profilih družabnih omrežij vsul plaz obtožb, zmerljivk in zgražanj nad tem, da se ljudem kot je Vovk omogoči predstavitev  pogledov na javni televiziji.

Svoj prispevek so podale tudi novinarke hiše, ki je z enim vidnejših slovenskih katoliških laikov, članom iniciative Dovolj.je, objavila pogovor. "Intervju, ki potrebuje najbližji kontejner za nevarne odpadke," je denimo presodila deklarirana liberalka Eugenija Carl, še druga novinarka RTV, Helena Milinković, pa je svojega kolega Možino, ki je pripravil pogovor, javno označila za "prvovrstnega manipulatorja."



A zadeva ni ostala le pri tem.

"V zrak" tudi varuhinja pravic gledalcev


Varuhinja pravic gledalcev na TV, Ilinka Todorovski vsak mesec prejme na desetine pritožb gledalcev različnih svetovnih nazorov glede vsebine različnih oddaj. V tokratnem mesečnem poročilu je izpostavila tri pritožbe na oddajo Intervju, v kateri je bil gost Jožeta Možine Igor Vovk.

"Skupni imenovalec teh odzivov je vprašanje, ali je bil TV-pogovor v delu, ki se nanaša na položaj, delovanje in pravice skupnosti LGBTQ ter ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, skladen s standardi javnega medija," je zapisala v poročilu.

Časnik Večer je v svojem članku navedel vse tri. Eden izmed njih pravi takole: "Zakaj so na javni RTV SLO dovoljene oddaje, kjer gostje netijo nestrpnost ter izključujejo, diskriminirajo, da ne rečem obsojajo marginalne skupine in vsiljuje svoje mnenje zoper ustavno pridobljene pravice o svobodnem odločanju o rojstvih svojih otrok (55. člen ustave RS). Mnenje gostov pa še spretno usmerja voditelj oddaje sam." (M. P.)


S prošnjo za odziv se je varuhinja obrnila tudi na odgovorno urednico informativnega programa, Manico Janežič Ambrožič. In ga tudi dobila.

Urednica Ambrožičeva v oddaji prepoznala spodbujanje diskriminacije in posmehovanje do bork in borcev za enakost ter se javno opravičila


Ambrožičeva ni vzela v bran pluralnosti izražanja mnenj v konkretni oddaji informativnega programa, temveč je prikimala pritožnikom ter varuhinji pravic gledalcev.

Izpostavila je sicer, da so pri izbiri sogovornikov za oddajo Intervju vsi trije voditelji avtonomni ter da je v rokah ustvarjalcev oddaje, da prepoznajo, kdo so ljudje, ki zaslužijo predstavitev.

"Kako določate mejo med predstavitvijo različnih pogledov na ljudem pomembna družbena vprašanja in spodbujanjem diskriminacije in posmehovanja do bork in borcev za enakost marginaliziranih in družbeno nepriljubljenih skupin?', je po mojem ključno vprašanje, s katerim se kot javni medij v tej vse bolj polarizirani družbi z vse bolj srdito retoriko srečujemo vedno pogosteje," je zapisala.

Kot nadaljuje, "spodbujanje diskriminacije in posmehovanje ni, ni bilo in ne more biti uredniško načelo." Pri izbiri sogovornikov sicer sledijo pluralnosti in vedno pričakujejo, da bo "izražanje mnenj spoštljivo, brez spodbujanja nestrpnosti in s tenkočutnim razumevanjem različnosti in enakopravnosti."

Ampak "žal ni vedno tako; uredniško delo pa je v teh časih, kjer se prepadi v družbi krepijo, vedno bolj razpeto med interesom po zagotavljanju pluralnosti različnih mnenj in skrbjo, da ob tem ni pohojeno dostojanstvo kogarkoli; posameznika ali skupine."

Zato se Ambrožičeva vsem, ki jih je omenjena oddaja prizadela, opravičuje.

Svoje mnenje o vsem skupaj je podala tudi varuhinja Ilinka Todorovski.

Med drugim je zapisala, da so "glede konkretne vsebine opozorila občinstva upravičena in da programska vsebina ni dosegala pričakovanih standardov."

Ter še, da so "uredniška opravičila vselej dobrodošla, pri čemer pa se z opravičilom zgolj tistim, ki jih vsebina osebno prizadene, ne bi smeli izogibati resni razpravi o napakah, zlasti ponavljajočih."



Na poročilo varuhinje pravic gledalcev in opravičevanje svoje šefice se je odzval tudi novinar Jože Možina:

https://twitter.com/JozeMozina/status/1437776996981936133

S čim se je Vovk posmehoval in spodbujal diskriminacijo?


Zastavlja se logično vprašanje, v katerih Vovkovih besedah je odgovorna urednica prepoznala elemente spodbujanja diskriminacije in posmehovanja marginaliziranim skupinam, da je čutila potrebo po javnem opravičilu.

Da bi to ugotovili, smo Vovka vprašali, kaj točno si predstavlja pod pojmom "LGBT ideologija".

Poudaril je, da je sprejemanje oseb z istospolno usmerjenostjo in njihove realnosti ena stvar, povsem nekaj drugega pa, ko gre za "zelo nevarno LGBTQ ideologijo, ki jo gradijo t.i. aktivisti." Pod slednje razume prefinjeno spreminjanje zakonodaje v smer, da bi LGBT osebe prišle do otrok po umetni poti, prodiranje v šole z učenjem o deviacijskih spolnih praksah in spolu kot družbenem konstruktu v občutljivem obdobju odraščanja, ko mladi razvojno niso pripravljeni na tovrstne vsebine in podobno.

Kot pravi Vovk, svojo vero širijo na vseh področjih od vzgoje, bank, politike do medijev in marketinških agencij kot v multinacionalkah. Po njegovih besedah so danes praktično povsod in prevladujejo, "čeprav je LGBTQ ideologija nazadnjaška, ker je po naravni sami obsojena na smrt."

"Vsi, ki gradimo na družinah oz. močnih očetih in materah ter podarjamo življenje otrokom, pa smo napredni. Naši otroci so naša prihodnost," svoje pojasnilo končuje Igor Vovk.

KOMENTAR: Rok Čakš
Ni vseeno, kdo kaj reče
Lahko se z Vovkom strinjamo ali ne, ampak težko bi mu očitali, da so njegove besede posmehljive ali da spodbujajo diskriminacijo kogarkoli zgolj s tem, če opozarja na družbene prakse, ki so po prepričanju njega in somišljenikov napačne. Jasno je, da Vovk ne obsoja istospolnih (pravzaprav se je do njih izrazil zelo spoštljivo), temveč "greh", ki ga prepozna v določeni ideologiji, oziroma njenem agresivnem vsiljevanju družbi s strani aktivističnih skupin, ki so dandanes v Sloveniji in svetu vse prej kot nemočne in marginalizirane. In prav groteskno je, da Vovku napad na istospolne osebe, nestrpnost in sovražni govor očitajo tisti, ki po drugi strani denimo v bran sloganu "smrt Janšizmu" zatrjujejo, da ni uperjen proti določeni osebi, članom ali četrt milijona volivcem SDS-a, temveč proti politiki, oziroma ideologiji te stranke in njenega predsednika, s katero se pač ne strinjajo. Naj je njihova utemeljitev smiselna ali ne, lahko slogane "smrt Janšizmu" na javni televiziji v prime-time gledamo praktično vsak petek, pa še kdaj vmes, pred leti pa celo kot kuliso na seji programskega sveta, ko so nanjo vdrli aktivisti in bili deležni povsem drugačne obravnave kot denimo Troha. Pa tudi gostje Ksenije Horvat v isti oddaji Intervju ali v drugih oddajah (Studio City, Tarča ...) si kdaj privoščijo težke besede na račun drugače mislečih sodržavljanov, oziroma njihovega početja. Kar pa je razumljeno v okviru pravice do svobode govora. Vse lepo in prav. A v isti sapi osebe, ki naj bi zagovarjale liberalna stališča, v nasprotju s temi stališči ne želijo prisluhniti tudi drugačnim stališčem oziroma diskurz o njih celo prepovedujejo. Vse to se seveda odgovornim na RTV Slovenija niti pod razno ne zdi sporno. Misel na kakšno javno opravičilo odgovorne urednice, ko je prizadet kdo "z druge strani", pa meji na znanstveno fantastiko. Kdor v vsem tem ali v včeraj predstavljeni različni obravnavi popravkov glede na to ali jih je vložila LGBT aktivistka ali direktor katoliškega Zavoda, ne prepozna dvojih meril, je bodisi zaslepljen ali pa intelektualno nepošten. [caption id="attachment_271265" align="alignright" width="325"] Množična udeležba na lanskem Pohodu za življenje v Ljubljani, ki TV Slovenija "ni imela proste ekipe," da bi ga medijsko pokrila /foto: Peter Merše/[/caption] Tako očitno, kot je bila za lase privlečeno lansko pojasnilo TV Slovenija, zakaj niso medijsko pokrili Pohoda za življenje v Ljubljani - ker pač "niso imeli nobene proste ekipe". Še sreča, da tega problema nimajo pri vseh 74 dosedanjih kolesarskih protivladnih protestih pod vodstvom režiserja Jenulla, vključno s tistimi, ko je bilo novinarskih ekip na terenu več od samih protestnikov. In prav zanimivo bo videti, kako bo z "razpoložljivostjo terenskih ekip" 2. oktobra, ko se v Ljubljani ponovno napoveduje množičen shod v podporo odločitvi za življenje nerojenih otrok. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki