Levičarski intelektualec opozarja levico, da je za vzpon populizma in nacionalizma kriva tudi sama
POSLUŠAJ ČLANEK
Nemški politolog, predavatelj na Harvardu, levičar in jud Yascha Mounk pravi, da desničarski populizem ogroža demokracijo, a krivdo za njegov vzpon nosi tudi levica.
Kot pravi, je Nemčija (in Evropa) v zgodovinsko edinstvenem eksperimentu: preoblikovanju monoetnične in monokulturne družbe v večetnično in večkulturno.
V današnjem svetu redko videno stališče levičarja, ki sicer ostaja na svojih izhodiščih, a s potrebno samokritičnostjo tudi do odnosa levice glede perečih družbenih vprašanj, izpostavljamo v nadaljevanju.
V svoji novi knjigi Razkroj demokracije – kako populizem ogrozi pravno državo? se Yascha Mounk ukvarja prav z vprašanji preživetja demokracije v času populizma. V intervjuju za RP Online pa svoj stališča natančneje razloži.
Nacionalizem ima v Nemčiji posebno zgodovino, pravi Mounk, ki tudi sam ugotavlja, da se države med seboj močno razlikujejo. Hkrati, pravi, ima v začetku 21. stoletja veliko moč. Zato bi ga morali krotiti, ne pa preganjati.
Kot pravi, moramo skrbeti, da ohranimo »inkluzivni patriotizem«, da torej vsakdo, ki v državi živi, prispeva in se drži pravil, je del naroda.
Tako biti »resnični Nemec« ne pomeni imeti določene barve kože, porekla ali vere, saj bi bilo to v nasprotju z nemškim političnim sistemom. Vsak prišlek torej potrebuje navdušenje za liberalno demokracijo, meni Mounk. Hkrati pa se vsakdo lahko sam odloči, kakšno mnenje ima, s kom se poroči, v katerega Boga verjame … Ta svoboda pa ni z ustavo zagotovljena le v odnosu do države, ampak tudi do lastne družine. Zato mora biti posamezniku omogočeno tudi, da določeno kulturo zapusti.
Z vključujočim patriotizmom pa po mnenju politologa nima problemov le skrajna desnica, temveč tudi levica. »Desničarji imajo problem, ker vztrajajo pri ekskluzivnem nacionalizmu, ki bi močno spremenil državo in je, čeprav se tega ne zavedajo vedno, nezdružljiv z načeli, na katerih temelji. Sodelujejo lahko namreč samo ljudje, ki imajo določen pogled na svet ali določene verske ideje. Glede na ustavo pa mora tudi Nemec imeti pravico, da se spreobrne v hinduizem, judoizem ali islam.«
Tukaj nastopi problem levice – ki pa se z nacionalizmom ne ukvarja. Njen velik problem je, da ignorira strahove ljudi o priseljevanju. Desničarski populisti namreč želijo 1. čim manj priseljevanja, 2. ljudi želijo obravnavati drugače, če niso izvorno Nemci in 3. vsakogar, ki temu dvojemu ne sledi, pa označijo za izdajalca.
Ob tem sta točki 2. in 3. v nasprotju s temelji liberalne demokracije. Ali drugače, če je nekdo za množično priseljevanje in v to ne more prepričati svojih državljanov, potem je potrebno živeti z neizvajanjem politike, v katero verjame.
Levici očita tudi žrtvovanje svobode govora za pravice manjšin. A opozarja tudi na problem, ki se pri tem pojavlja; namreč – ali obstaja skupina ali ustanova, ki ji lahko zaupamo sodbo o tem, kdo ima povedati nekaj pametnega in kdo ne. Tako se dogaja, da cenzuro zahtevajo prav levičarji.
Desničarski populisti v demokraciji predstavljajo nevarnost, da zmagajo in odpravijo liberalno demokracijo. A proti njim se ne smemo boriti s cenzuro, temveč z instrumenti demokracije. Kot ustave drugim narodom ne morejo pisati Nemci ali Američani, ker je za demokratično ustavo potrebna tudi demkratična politična kultura, morajo tudi Nemci sami ubraniti lastno ustavo.
Kot pravi, je Nemčija (in Evropa) v zgodovinsko edinstvenem eksperimentu: preoblikovanju monoetnične in monokulturne družbe v večetnično in večkulturno.
V današnjem svetu redko videno stališče levičarja, ki sicer ostaja na svojih izhodiščih, a s potrebno samokritičnostjo tudi do odnosa levice glede perečih družbenih vprašanj, izpostavljamo v nadaljevanju.
V svoji novi knjigi Razkroj demokracije – kako populizem ogrozi pravno državo? se Yascha Mounk ukvarja prav z vprašanji preživetja demokracije v času populizma. V intervjuju za RP Online pa svoj stališča natančneje razloži.
Nacionalizem ima v Nemčiji posebno zgodovino, pravi Mounk, ki tudi sam ugotavlja, da se države med seboj močno razlikujejo. Hkrati, pravi, ima v začetku 21. stoletja veliko moč. Zato bi ga morali krotiti, ne pa preganjati.
Kot pravi, moramo skrbeti, da ohranimo »inkluzivni patriotizem«, da torej vsakdo, ki v državi živi, prispeva in se drži pravil, je del naroda.
Nujna sestavina: navdušenje nad liberalno demokracijo
Tako biti »resnični Nemec« ne pomeni imeti določene barve kože, porekla ali vere, saj bi bilo to v nasprotju z nemškim političnim sistemom. Vsak prišlek torej potrebuje navdušenje za liberalno demokracijo, meni Mounk. Hkrati pa se vsakdo lahko sam odloči, kakšno mnenje ima, s kom se poroči, v katerega Boga verjame … Ta svoboda pa ni z ustavo zagotovljena le v odnosu do države, ampak tudi do lastne družine. Zato mora biti posamezniku omogočeno tudi, da določeno kulturo zapusti.
Z vključujočim patriotizmom pa po mnenju politologa nima problemov le skrajna desnica, temveč tudi levica. »Desničarji imajo problem, ker vztrajajo pri ekskluzivnem nacionalizmu, ki bi močno spremenil državo in je, čeprav se tega ne zavedajo vedno, nezdružljiv z načeli, na katerih temelji. Sodelujejo lahko namreč samo ljudje, ki imajo določen pogled na svet ali določene verske ideje. Glede na ustavo pa mora tudi Nemec imeti pravico, da se spreobrne v hinduizem, judoizem ali islam.«
Tukaj nastopi problem levice – ki pa se z nacionalizmom ne ukvarja. Njen velik problem je, da ignorira strahove ljudi o priseljevanju. Desničarski populisti namreč želijo 1. čim manj priseljevanja, 2. ljudi želijo obravnavati drugače, če niso izvorno Nemci in 3. vsakogar, ki temu dvojemu ne sledi, pa označijo za izdajalca.
Ob tem sta točki 2. in 3. v nasprotju s temelji liberalne demokracije. Ali drugače, če je nekdo za množično priseljevanje in v to ne more prepričati svojih državljanov, potem je potrebno živeti z neizvajanjem politike, v katero verjame.
Levici očita tudi žrtvovanje svobode govora za pravice manjšin. A opozarja tudi na problem, ki se pri tem pojavlja; namreč – ali obstaja skupina ali ustanova, ki ji lahko zaupamo sodbo o tem, kdo ima povedati nekaj pametnega in kdo ne. Tako se dogaja, da cenzuro zahtevajo prav levičarji.
Desničarski populisti v demokraciji predstavljajo nevarnost, da zmagajo in odpravijo liberalno demokracijo. A proti njim se ne smemo boriti s cenzuro, temveč z instrumenti demokracije. Kot ustave drugim narodom ne morejo pisati Nemci ali Američani, ker je za demokratično ustavo potrebna tudi demkratična politična kultura, morajo tudi Nemci sami ubraniti lastno ustavo.
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
2 komentarja
lukaab
slovenska bodočnost je in mora biti višegrajska skupina tam tudi evra nimajo v večini držav in prav imajo !
lojze19
No, včeraj je v Ljubljani predavala levičarska doktorica, baje predavateljica na Harwardu. Govorila je o pozitivnem populizmu, ki ga mora levica negovati, ker bo le tako prišlo do "popolne" demokracije.* Naj se zmenita z levičarskim Judom Mounkom. Mogoče bosta naredila fake Marxa.
*Moje skromno mnenje je, da demkracija ni in ne more biti nikoli popolna. Demokratična paradigma se vedno znova preverja, dogovarja, preureja in prenavlja. Kar je bilo še včeraj višek demokracije je lahko danes dogma tiranije. Večno pa ostaja človek in norma, da se njegova demokracija ustavi na demokraciji drugega. Od tu naprej sta v dialogu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.