Levica Šarcu izstavila ceno za podporo proračunu. Plačali jo bodo podjetniki in (samo)zaposleni

Foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Predstavniki stranke Levica so danes preko medijev koalicijske partnerje obvestili, da v parlament s septembrom vlagajo zakon, ki bo z letom 2021 odpravil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. 

Izpad dobre pol milijarde evrov bi v Levici pobrali od delodajalcev in (samo)zaposlenih z dvigom prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje približno za petino, "upokojenski del" pa z dvigom prispevne stopnje, ki jo plačuje ZPIZ. S tem bi se prispevki na plače v Sloveniji, ki so že med najvišjimi na svetu, še dodatno dvignili, od deleža ZPIZ pa bi bil za približno 200 milijonov evrov dodatno obremenjen državni proračun. 

V vladnih strankah so nejevoljni predvsem nad tem, da jim Levica, ki se šteje za opozicijsko stranko, preko medijev s pogojevanjem, oziroma izsiljevanjem, kroji zdravstveno politiko. V Levici namreč pravijo, da brez sprejetja njihovega predloga ne bodo prispevali potrebnih glasov za sprejetje proračuna.

Denar za javno zdravstvo se v Sloveniji trenutno pridobiva preko plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki v zdravstveno blagajno prispevajo približno pet šestin sredstev. Eno šestino, to je dobre pol milijarde evrov, pa se pridobi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki je neobvezno in ga, če želijo polno brezplačno zdravstveno storitev, plačujejo vsi, torej tudi nezaposleni člani družbe in tisti na socialni pomoči.

Sistem je naravnan izrazito solidarnostno. Na letni ravni recimo nekdo s povprečno plačo v zdravstveno blagajno prinese 1.320 € več kot tisti z minimalno plačo, nekdo s tremi tisočaki mesečnega prihodka pa prispeva kar 7.752 evrov več denarja za slovensko zdravstvo. Pri tem so seveda vsi trije deležni enake zdravstvene storitve.

Za upokojence denar po prispevni stopnji 5,96 % plačuje ZPIZ, oziroma posredno državni proračun. Iz tega vira se nabere skoraj 40 odstotkov vseh sredstev, oziroma blizu 200 milijonov evrov.

Po predlogu Levice bi še večje breme zagotavljanja sredstev za zdravstveno blagajno padlo na zaposlene, delodajalce in državni proračun ter druge javne blagajne, ki zagotavljajo plače zaposlenim v javnem sektorju ter prispevek za upokojence. Precej pa bi se zmanjšalo število tistih, ki so do sedaj preko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vsaj nekaj prispevali v blagajno, denimo upokojenci, brezposelni, študentje starejši od 26 let ipd..

Tako bi v Levici dobili denar:

Dobre pol milijarde izpada bi v Levici nadomestili z dvigom prispevne stopnje (za obvezno zdravstveno zavarovanje) za delojemalce za 1 % in za delodajalce za 1,6 %. (skupaj iz 13,45% na 16,05 %). Prispevna stopnja ZPIZ bi se dvignila na 6,95 %. Samozaposleni pa bi doživeli dvig prispevne stopnje za 2 odstotni točki, z zdajšnjih 13,45 na 15,45 %.


Na Financah so izračunali, da bi pri povprečni plači delojemalec in delodajalec prispevala okoli 45 evrov več mesečno kot do sedaj, pri dvakratniku povprečne plače 90 evrov več kot do sedaj in pri trikratniku okrog 140 evrov več.

Problem, predvsem pri izplačilu deleža ZPIZ, bi znal nastati ob novi gospodarski krizi, ko število zaposlenih pade in se s tem zmanjša vsota zbranih obveznih prispevkov za zdravstvo.

V Levici predlagajo, da bi v primeru večjih izpadov pri zdravstveni blagajni to razliko pokrival proračun.

V vladi nejevoljni


Zaradi novega soliranja Levica, o katerem so izvedeli iz medijev, so nejevoljni praktično v vseh koalicijskih partnericah Meščeve stranke.

Nezadovoljne so predvsem zaradi grožnenj Levice, da bo v primeru nesprejetja tega predloga glasovala proti proračunu.

"Zdravstvo je tako pomembna tema, da si ne zasluži nobenega pogojevanja katerekoli stranke," je dejal Matjaž Han iz SD. Da smo "znova priča soliranju Levice," so dejali v SAB. V DeSUS so se pritožili nad tem, da pri reševanju tako pomembnih vprašanj v koaliciji prej izvedo iz medijev, namesto, da bi nam jih predstavil predlagatelj.

Podobne pomisleke imajo tudi v SMC. Minister za zdravje Aleš Šabeder pa je v pogovoru za STA dejal, da vprašanje dopolnilnega zavarovanje ne sme biti odločitev politike, ampak stroke. Obenem ga čudi, da Levica s predlogom tako hiti.

V osnovi pa sicer koalicijske stranke ukinitvi dopolnilnega zavarovanja ne nasprotujejo.



Oglasili so se tudi v opozicijski NSi:









KOMENTAR: Uredništvo
Ukinitev dodatnega zavarovanja je le preusmeritev pozornosti od resničnega požiralnika davkoplačevalskega denarja v zdravstvu
Prva stvar, ki jo je ob predlogu Levice treba izpostaviti je, da ukrep v ničemer ne prispeva h kvalitetnejšemu javnemu zdravstvu, oziroma odpravljanju težav, s katerimi se ta srečuje. Gre bolj za razporejanje virov, od kod dobiti del denarja za zdravstveno blagajno - torej teh 32 ali 35 evrov, ki jih mesečno zdaj plačujemo vsi (ki si želimo dopolnilnega zavarovanja), kar se prenese na delovno aktivno prebivalstvo, podjetništvo in državo. Slednje seveda ponovno pomeni večjo davčno obremenitev dela, ki je že tako ali tako problem, in dodatne težave s finančno vzdržnostjo občin, domov za upokojence, šolnikov, delavcev v zdravstvu, komunali in drugje v javnem sektorju. To pomeni novo breme za javne blagajne, kar se bo izrazilo bodisi v višjih cenah javnih storitev, bodisi v višjih davkih. A vrnimo se h ključnemu problemu; ne samo, da predlog ne rešuje ničesar bistvenega v javnem zdravstvu. Hkrati preusmerja pozornost od resničnega požiralnika denarja. To je koruptivno zastavljen sistem javnega naročanja, kjer se pri nabavi medicinske opreme preko posredniških marž letno počrpa tudi do 400 milijonov evrov sredstev, kot je v intervjuju za Domovino pred časom ocenil kardiolog dr. Blaž Mrevlje. Pri čemer sredstva za vse to pokriva zgolj ena monopolistična zavarovalnica, ki to ni - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. In po novem bi ZZZS zaupali še pol milijarde več denarja. Predem v slovenskem javnem zdravstvu karkoli počnemo z denarjem, bognedaj pa ga celo dodatno brizgamo v sistem, bi bilo torej potrebno presekati posredniške hobotnice, ki iz njega pijejo denar ter odstraniti vse, ki so vajeni koruptnivnih praks. Če tega ne storimo, ga bodo pile zgolj še več. Zanimivo, da aktivisti stranke Levica svoje energije v odpravo korupcije v javnem zdravstvu, ki je največja rak rana slovenskega zdravstvenega sistema, sploh ne usmerjajo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30