Levica nas prepričuje, da je Slovenija malodane davčna oaza. Realne številke pravijo nekaj drugega.

Vir foto: pixabay

Potem ko je nova vlada napovedala povišanje davčnih obremenitev, so prišle v javnost različne ocene o smotrnosti takšnih ukrepov. Po eni od ocen naj bi bila Slovenija zaradi podpovprečne obdavčitve dobička in premoženja nič manj kot davčna oaza.

Dobiček in premoženje sta resda obdavčena podpovprečno, a je po drugi strani nadpovprečno obdavčeno delo, na kar opozarja v vsakoletnem poročilu tudi OECD. Če ima vlada namen izvesti davčne spremembe, ki bi šle v smer približevanja evropskemu povprečju, potem do razveljavitve dohodninske reforme ne bi smelo priti.

Na podlagi podatkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) smo primerjali davčne obremenitve v Sloveniji z ostalimi članicami OECD oziroma Evropske unije. Preverili smo davek na premoženje, davek od dohodka pravnih oseb in obdavčitev dela. Za konec pa še, koliko znašajo vsi davčni prihodki.

Spodaj predstavljeni grafi zajemajo države OECD, ki so hkrati članice Evropske unije. Ob Sloveniji, ki je obarvana rumeno, so za primerjavo obarvane še tiste evropske države, ki so Sloveniji najbližje po kupni moči – Italija, Španija, Češka, Estonija in Litva.

Davek na premoženje

V koalicijski pogodbi je napovedano povišanje obdavčitve premoženja (in s tem nepremičnin). V Sloveniji je premoženje obdavčeno podpovprečno (spodnji graf). Če znašajo pobrani premoženjski davki v odstotku BDP za OECD države povprečno 1,8 %, je v Sloveniji ta vrednost 0,6 %. Med državami, ki so nam po kupni moči blizu, sta precej pred nami Španija in Italija (2,4 in 2,5 %), za nami pa so Litva (0,3 %), Estonija (0,2 %) in Češka (0,2 %). Največ premoženjskega davka poberejo med evropskimi državami Francozi – 4 %.

Vir: OECD

Davek od dobička

Drugi davek, na katerega se sklicujejo tisti, ki označujejo Slovenijo za davčni raj, je davek od dohodka pravnih oseb (oziroma davek od dobička). Ta znaša v Sloveniji 19 %, ob upoštevanju davčnih olajšav pa je bila efektivna stopnja v letu 2020 14,9 %. Kar je manj od povprečja OECD držav. Vlada ima namen oklestiti olajšave in s tem zvišati efektivno davčno stopnjo.

Spodnji graf prikazuje, koliko davka od dobička se zlije v državni proračun (v odstotku BDP). Slovenija je z 1,3 % na repu lestvice. Med primerljivimi državami je najvišje Češka, kjer znašajo prilivi 2,9 %.

Vir: OECD

Obdavčitev dela

Za razliko od premoženja in dobička je obdavčitev dela v Sloveniji nadpovprečna. Pred kratkim je OECD objavil novo poročilo o obdavčitvi plač (Taxing wages), v katerem vsako leto izračunajo tako imenovan davčni primež – delež bremena, ki ga imajo v celotnem strošku dela prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina (izračunano za samsko zaposleno osebo).

Glede na zadnje poročilo je Slovenija pridobila dve mesti in je zdaj šesta – od povprečja smo se torej še dodatno oddaljili. Kot prikazuje spodnji graf, je bil v Sloveniji v letu 2021 davčni primež 43,6 %, povprečje držav OECD pa je 34,6 %. Pred nami so Belgija, Nemčija, Avstrija, Francija in Italija, za nami pa, denimo, vse skandinavske države.

Vir: OECD

Še posebej visoki so v Sloveniji prispevki za socialno varnost. Skupni prilivi iz naslova prispevkov za socialno varnost so znašali v letu 2020 16,8 % BDP, kar je največ med državami OECD (graf spodaj).

Vir: OECD

Skupni davčni prihodki

Za konec si poglejmo še, kolikšni so vsi davčni prihodki, ki se stečejo v državno blagajno, merjeni v odstotku BDP. Kot prikazuje spodnji graf, so v Sloveniji s 36,9 % BDP nad povprečjem držav OECD (33,5 %). Države, ki so po kupni moči primerljive s Slovenijo, so z izjemo Italije za nami.

Vir: OECD
Slovenija ni država z nizkimi davčnimi bremeni, kaj šele davčna oaza

Zagovorniki višjih davčnih bremen so pri sklicevanju na povprečje držav OECD zelo selektivni. Drži, da sta v Sloveniji podpovprečno obdavčena dohodek pravnih oseb in premoženje. (Premoženje imajo sicer še nižje obdavčeno na Češkem, Slovaškem, v Litvi, Estoniji in celo v Avstriji.)

A po drugi strani je nadpovprečno obdavčeno delo, prilivi iz naslova prispevkov za socialno varnost pa so v Sloveniji celo najvišji. Povprečnemu Slovencu brez otrok ostane 65,5 % bruto plače, medtem ko je povprečje OECD držav 75,4 %. Tudi skupni davčni prihodki v državno blagajno so v Sloveniji višji od povprečja OECD držav, omeniti pa velja še nadpovprečno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV).

Evropska komisija opozarja, da je za gospodarsko rast najbolj škodljiv previsok davek od dohodka pravnih oseb (ta je pri nas podpovprečen). Sledi davčna obremenitev dela, najmanj pa škodi gospodarski rasti davek na premoženje (oziroma na nepremičnine).

V Sloveniji imamo torej nadpovprečno obdavčeno ravno področje, kjer lahko previsoka davčna bremena zaviralno vplivajo na gospodarsko rast (področje plač), podpovprečno pa področje, kjer je učinek na gospodarsko rast najmanjši – področje nepremičnin. Bolje bi bilo, če že, da bi bila situacija ravno obratna. Če ima torej vlada namen obdavčiti nepremičnine, bi morala na drugi strani vsaj ohraniti dohodninsko reformo prejšnje vlade – če ne celo dodatno razrahljati davčni primež.

16 komentarjev

    • Helena_3, “priznan ekonomist” v naši vladi, že ve kaj počne.
      V zgodovino se je zapisal z modrimi besedami – IZVOZ JE AHILOVA PETA NAŠEGA GOSPODARSTVA.

      No, lepo, takšne “strokovnjake” imamo v vladi. Še Bog nam ne bo mogel več pomagati…

      Hvala, 400.000 tistih, ki ste nam izvolili to, kar imamo…

  1. Težava Levice je ekonomsko nepoznavanje stvari. Razume po svoje. Plansko gospodarstvo in socializem ala Venezuela. Saj se še spomnite izjave tov. Luke Mesca na RTV Slo., da je največja cokla razvoja izvoz.
    Če bi kdaj pogledali, kaj je napisal sv. Pavel, bi lahko upoštevali njegov citat. “Vse preizkušajte in kar je dobrega ohranite”.

  2. Luka Mesec & Co so prepričani, da vse, kar ustvari ljudstvo”, pripada njim, ker oni vedo, kako to “pravično” razdeliti. Ustvarjanje jih ne briga. Zanima jih samo prisvajanje v imenu revežev in delitev po njihovi meri. To je njihova pridobitna niša.

    Golob &Co, plenilci javnih sredstev, pa podpirajo socialistično ideologijo Levice, ker jim visoki davki omogočajo izdatnejše plenjenje države in državljanov.
    Plenilci in socialistični ideologi potrebujejo drug drugega, da lahko živijo v parazitski simbiozi na račun delovnega in molznega ljudstva.

  3. Vsi ti podatki so nesmiselni, ker primerjajo hruske z jabolki, pa se napacni so.
    Npr. Nemci ne placujejo nikakrsnega davka na nepremicnine. Tabela v % glede na BNP je brez veze. Ljudi zanima koliko davka bi kdo placal za njihovo nepremicnino.
    Drug primer: tabela dohodnine kaze za Nemcijo 42%, kar je napacen podatek. 42% velja za maksimalen dohodek, katerega placuje vsega nekaj % Nemcev, ostali mnogo manj, vecina sploh nic, ker je prag od katerega se placuje dohodnina dokaj visok ( okoli 20.000 letno za zakonski par). Penzionisti komaj kaj placajo, ker se v dohodnino steje le 70% pokojnine.

    • Pri zdravstvu je vedno hakeljc, da je razkorak med dejanskim in potrebnim „zdravstvom“. Razlika med obema je razlika v denarju, ki je na razpolago.
      Tej razliki se dodajo se „izgube“ zaradi slabe organizacije (drzavne organizacije so vedno manj ucinkovite od ne-drzavnih, enostavno ze zato, ker so placane iz vira, ki ni v relaciji s koristnikom uslug).

      • Peter Klepec, Irci so toliko pametni, da so znali izkoristiti svojo srečo, to je srečne okoliščine.
        Prva srečna okoliščina je to, da govorijo angleško in so s tem bili zanimivi najprej predvsem za ameriške multinacionalke, potem pa še za druge.
        Druga srečna okoliščina je ta, da je Irska locirana na Atlantiku med Evropo in Ameriko, ki sta največja svetovna trga.
        Tretja srečna okoliščina je, da je v Ameriki veliko premožnih Ircev, ki se še vedno čutijo Irci in investirajo na Irskem tudi iz tega razloga.
        Slovenija ne more kopirati irskega modela, tudi če bi to hotela. Obstaja jezikovna bariera in nima primerne geografske lege.

        Sicer pa Irski BDP prav iz razloga, da multinacionalke tam skrivajo svoje prihodke, ni realen in Irci od tega nimajo bogvekaj. Zato ga celo korigirajo in prikazuejo nižjega kot to kaže statistika.

  4. Voda v puščavi je pogoj za oazo, razpoznavni znak in dokaz za oazo pa so drevesa, ki tam rastejo.
    Nizki davki so pogoj za obstoj davčne oaze, veliko vlagateljev, ki v davčne oaze prenašajo denar pa dokaz, da gre za davčno oazo.
    Da Slovenci ali tuja podjetja v Sloveniji prenašajo denar iz Slovenije v davčne oaze se sliši pogosto, da bi pa kdo zaradi nizkih davkov prenašal denar v Slovenijo, pa še nisem slišal.
    Če torej v tej naši domnevni oazi ni tujega denarja, tudi nizkih davkov ni, kar je še bolj trden dokaz, kot primerjava davkov, da je Slovenija daleč od davčne oaze oz. je prej obratno.

Komentiraj