Levica in Mladina z ofenzivo proti zdravnikom družinske medicine. A ljudje zdravnike podpirajo

POSLUŠAJ ČLANEK
Današnja seja Odbora za zdravstvo je sovpadla z naslovnim člankom časopisa Mladina, uperjenim proti zdravnikom družinske medicine, ki sta ga kot prvo novico v svojih osrednji TV dnevnikih povzeli tudi nacionalna in največja komercialna televizija.

Mladina je, usklajeno s poslanci levice na odboru, zdravnike družinske medicine, oziroma njihov sindikat Praktikum, obtožila, da je pravi cilj groženj s kolektivnimi odpovedmi dejansko privatizacija zdravstvenega sistema na primarni ravni.

Trditev so postavili na dve leti starem e-poštnem sporočilu sindikata članom, v katerem jih je ta obvestil, da lahko po odločbi zdravstvenega inšpektorata svoje zdravniško delo opravljajo ne samo kot zaposleni v zdravstvenem domu, temveč tudi kot zasebni podizvajalec, ki ima z zdravstvenim domom sklenjeno pogodbo za opravljanje zdravstvenih storitev. 

A zdravnik družinske medicine Rok Ravnikar na Twitterju odgovarja, da gre za konstrukt Mladine, saj zdravniki za odstop od prekinitve delovnega razmerja zahtevajo zgolj normalne delovne pogoje in njihov motiv ni umik v privatno sfero.  

(Pre)obremenjenost zdravnikov družinske medicine je splošno znano dejstvo, ki je z leti eskaliralo do te mere, da so zdravniki, če ne bo izboljšanja delovnih pogojev, zagrozili s kolektivnimi odpovedmi.

Zahteve za umik le-teh so v različnih slovenskih krajih skorajda enake, razlikujejo se le v določenih podrobnostih. Skupno je spoštovanje obremenitev v skladu s predpisanimi standardi in normativi, kar za leto 2019 pomeni 1895 glavarinskih količnikov. Zdravniki iz Zdravstvenega doma Kranj so denimo navedli še postavitev jasne zgornje meje dnevnih in tedenskih obremenitev zdravnikov družinske medicine, temeljito administrativno razbremenitev, urejanje kratkoročnih bolniških staležev ter (podrobnosti tukaj), ter da informacijska tehnologija v popolnosti sledi potrebam zdravnikov.

A po mnenju novinarjev mladine ter poslancev stranke Levica to niso resnični razlogi za kolektivni upor družinskih zdravnikov, temveč je po njihovo v ozadju koristoljubje, oziroma lov za denarjem, ki bi ga omogočila privatizacija.

"Dokumenti razkrivajo, da sta cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov privatizacija osnovnega zdravstva in izstop iz sistema javnih plač," je udarna trditev na današnji naslovnici Mladine, ki zdravnike obtožuje, da skušajo "izsiliti privatizacijo."

Trditev je zasnovana na e-poštnem sporočilu iz oktobra leta 2017, ki ga je predsednik sindikata Igor Muževič poslal članstvu. V njem člane obvešča, da je zdravstveni inšpektorat izdal odločbo, iz katere sledi, da "lahko vsi v vašem zdravstvenem domu date odpoved in odprete bodisi s.p. ali d.o.o. ter sklenete pogodbo za opravljanje zdravstvenih storitev z zdravstvenim domom kot podizvajalec."  

Na podlagi tega sporočila Mladina trdi, da se ob sedanjih grožnjah kolektivnih odpovedi scenarij "privatizacije", napovedan v letu 2017, sedaj uresničuje. Podobno meni tudi poslanec Levice Miha Kordiš, ki je na odboru za zdravstvo dejal, da 50 ali 100 priviligirancev stisko zdravnikov izrablja za notranjo privatizacijo zdravstvenega sistema."Gre za izsiljevanje in jasno ambicijo po izstopu iz enotnega plačnega sistema ter po privatizaciji zdravstvenega sistema."

Bojazen, da se težnje sindikata družinskih zdravnikov "nadgrajujejo v smeri privatizacije zdravstva," pa je na spletni strani Šarčeve stranke izrazil tudi njen poslanec in član Odbora za zdravstvo, Robert Pavšič.

Kakšna privatizacija, želimo zgolj normalne delovne pogoje!


A zdravnik družinske medicine Rok Ravnikar iz ZD Kamnik na Twitterju odgovarja, da gre za konstrukt Mladine, saj zdravniki za odstop od prekinitve delovnega razmerja zahtevajo zgolj ureditev delovnih pogojev.



Kot sam zapiše, nima problema delati kot zaposlen v javnem zavodu, če ima za to ustrezne pogoje. "Borba za boljše delovne pogoje v tem trenutku pa ni nobena želja po . To nam želijo podtakniti tisti, ki ne želijo sprememb," doda.

Po njegovem mnenju je novinar Mladine Vasja Jager sestavil konstrukt  na trhlih osnovah dveh let starega maila in inšpekcijske odločbe, na katerega so že "vsi zdravniki pozabili". Navsezadnje e-pošta v dveh letih ni sprožila nikakršnih odhodov zdravnikov med s.p-jevce , saj si po njegovem večina družinskih zdravnikov "želi delati v zdravstvenih domovih in samo nevzdržni pogoji so tisti, ki jih silijo ven. "

Kot pravi Ravnikar, je pripravo članka spremljal od blizu, in da je bil novinar "natančno in obilno brifiran z množico podatkov in dokumentacije o razmerah in stiskah družinskih zdravnikov, ki dajejo odpovedi". A podatke naj bi po Ravnikarjevih trditvah uporabil "precej izbrano".

Na članek Mladine pa se je na današnji seji Odbora za zdravstvo naslonil tudi aktualni minister za zdravje Aleš Šabeder in dejal, da upa, da "nihče nima fige v žepu, da se pogovarjajo o dejanskih težavah in to ne bo pripeljalo do privatizacije zdravstva". Slednje bi po njegovem mnenju namreč v prihodnosti pomenilo omejitev dostopa do storitev za najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Ljudje družinske zdravnike v njihovih zahtevah podpirajo


Sklepajoč po javnomnenjski anketi, ki jo je ob pereči problematiki kolektivnih odpovedi celjskih družinskih zdravnikov med svojimi bralci izvedel portal Celje.info, pa velika večina pacientov zahteve zdravnikov podpira.

Od 611 sodelujočih v anketi jih kar 61 odstotkov izraža absolutno podporo zdravnikom, prikimava pa jim še nadaljnjih 15 odstotkov, vendar ne zagovarjajo načina, na katerega skušajo doseči svoje. Zgolj 17 odstotkov sodelujočih je dejalo, da zdravnikov "sploh ne" podpira.

59 odstotkov sodelujočih tudi meni, da so zdravniki družinske medicine glede na obremenjenost plačani premalo, tretjina pa, da ravno prav.

Z delovanjem slovenskega javnega zdravstva pa je "zadovoljnih" oziroma "zelo zadovoljnih" le 15 odstotkov sodelujočih.

Klik za povečavo




KOMENTAR: Uredništvo
Preverjeno ideološko orožje strašenja s privatizacijo uporabljajo tudi proti družinskim zdravnikom
Nekaj pri tej stvari drži: kolektivne odpovedi družinskih zdravnikov, ki smo jim zadnje čase priča, so nedvomno tudi orodje njihovega sindikata Praktikum pri doseganju zastavljenih ciljev. Za koga tudi ekstremno orodje, a zgolj dokler ga ne postavimo v kontekst večletne ignorance problema zagotavljanja medicinskih storitev na primarni ravni, kjer delujejo zagotovo najbolj obremenjeni zdravniki – specialisti družinske medicine. A hkrati kot pribito drži tudi, da lansiranje medijskega spina o »skritih načrtih za privatizacijo zdravstva«, ki naj bi bili v ozadju, ni nič drugega kot protiudar interesnih lobijev in skupin, ki si, iz lastnih interesov, v zdravstvu na vsak način želijo ohranjati status quo. In kot vidimo, si je danes tako razpihan medijski spin kot pogajalski argument izposodil celo minister za zdravje. Prva zabloda je seveda že sama trditev, da e-pošta sindikata Praktikum nakazuje namero po privatizaciji zdravstva in s tem razgradnji javnega zdravstvenega sistema. Do tega pa, četudi bi se zgodili množični odhodi zdravnikov med s.p.jevce na način, kot opisuje dve leti star mail (pa vidimo, da se ne!), ne more priti, saj javni zdravstveni sistem tvorijo tako zaposleni v državnem zdravstvu, kot koncesionarji zasebniki in tudi drugi pogodbeni delavci, ki bi v njem opravljajo svoje storitve. Ali kot je to na seji najbolje razložil predsednik sindikata Igor Muževič: »Ves drug svet, razen slovenskih politikov in novinarjev, razume javno zdravstvo kot solidarno dostopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev brez doplačil ne glede na socio-ekonomski položaj.« Ter še: »Javno zdravstvo ne pomeni politično ugrabljenega državnega zdravstva, ki ima popoln nadzor nad denarjem, ki sili zdravnike k nezakonitem delu in da je tako regulirano, da nimajo niti alternative, lahko gredo polagati keramiko ali pa vztrajajo pri tem nezakonitem sistemu.« Gre torej za igranje na isto ideološko noto kot v primeru javnega šolstva, katerega del so tudi zasebne šole, ki izvajajo javno veljavni program in jih politična levica izigrava navkljub jasni odločbi Ustavnega sodišča. A ko gre za tovrstne manipulacije, v ozadju ponavadi ni resnična skrb za končne uporabnike (pa najsi bodo to šolarji ali pacienti), temveč za zakulisno branjenje obstoječih privilegijev močnih interesnih skupin. V tem smislu ni zanemarljivo spomniti, da je bilo lastništvo Mladine dolgo časa v rokah zamejskega finančnega holdinga KB 1909, ki je bil hkrati tudi lastnik dobavitelja medicinske opreme Mark Medical, ki je od leta 2003 po pisanju Financ slovenskemu javnemu zdravstvu prodal za več kot 200 milijonov evrov blaga in opreme ter je bil »eden glavnih akterjev afere s stenti«. Ali je članek, ki ga danes v prime time terminu povzemata najbolj gledani slovenski televiziji in se ob njem zaskrbljeno sprašujeta, ali smo nemara priča poskusu privatizacije javnega zdravstvenega sistema, tudi posledica zgornjih lastniških navezav, je seveda prav tako zgolj špekulacija. A po mnenju marsikoga bolj verjetna od teorije o namerah družinskih zdravnikov po privatizaciji zdravstva, ki so jo razvili pri Mladini in v stranki Levica.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30