Levica bi obdavčila družinske hiše. Podeželje kot "izvorna baza desničarskih populistov"

Foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Na pragu volitev so v stranki Levica, ki na prevzem oblasti računa skupaj s KUL-om in Gibanjem Svoboda Roberta Goloba, pripravili nov zakon, ki bi po žepu udaril predvsem lastnike večjih družinskih hiš, kakršne so značilnost slovenskega podeželja. 

Ne stanovanj na elitnih lokacijah v Ljubljani, v Levici nameravajo dodatno obdavčiti hiše z večjo površino od 160 m2, ne glede na to, ali stojijo na zaželenih lokacijah okoli prestolnice ali pa v zapostavljenem Prekmurju, Halozah ali na Kozjanskem. 

Po svoje gre za logično potezo te leve stranke, pišemo v komentarju uredništva, saj svojo volilno podporo črpajo iz bogatejših urbanih okolij. Na podeželje pa najbrž gledajo podobno, kot pišejo v časniku Večer, da je "ravno podeželje izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov". Pri čemer, dodajajo, Slovenija ni nobena izjema, saj v ruralnih območjih po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami. 

Kot smo na Domovini poročali včeraj, je stranka Levica v državnem zboru vložila zakon, ki bi obdavčil stavbe, garaže, vikende, poslovne prostore, pa tudi stanovanjske hiše z več kot 120 m2 kvadrature. Po ostrem odzivu stranke NSi, ki je napovedala predlog posvetovalnega referenduma, so v levici kvadraturo prestavili na 160 m2. A tudi takšna zajema veliko tipičnih slovenskih družinskih hiš, kakršne so ljudje gradili sami predvsem na podeželju v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja.

Mnoge od teh danes samevajo in na odročnejših lokacijah ne dosegajo niti vrednosti garsonjere v Ljubljani. Pa vendar po predlogu Levice ne samo garsonjere, temveč spodobna mestna stanovanja, kakršno je denimo tisto v Vili Šmartinka, ki ga najema Aleksandra Pivec in je zadnje dni neprestano v medijih, obdavčitve ne bi bila deležna.

https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1508918143766470656

 

Nameram Levice so se ostro uprli v Novi Sloveniji in napovedali celo posvetovalni referendum. Kot je dejal poslanec Jožef Horvat, bi predlagani davek namreč “na novo in dodatno povečal obdavčitev nepremičnin, tudi tistih, ki jih ljudje uporabljajo zase oz. v njih živijo s svojimi družinami in so večje od 120 (kasneje 160 m2 op. ur.) kvadratnih metrov”.

Jožef Horvat: "Zakon torej sili ljudi k temu, da bi zaradi visokih davkov, ki bi jih plačevali, morali nepremičnine prodati. Vsi vemo, kako težko in s koliko odrekanja so ljudje v Sloveniji prišli do svojih hiš in stanovanj. Namen zakona je jasen: z visokimi davki Levica želi ljudi prisiliti, da bi te nepremičnine morali prodati.”


https://twitter.com/Hrastnikov/status/1509604961906212873

POP TV zameglila bistvo problema


Na pomoč pri neugodni temi so Levici priskočili na največji komercialni televiziji POP TV, kjer so v osrednji informativni oddaji 24ur predlog levice zrelativizirali s sklicevanjem na program NSi-ja, kjer navajajo sledeče:

Iz programa NSi: "V Novi Sloveniji predlagamo razmislek o uvedbi davka na prazne nepremičnine (stanovanja, hiše), v katerih nihče ne živi. Razumen davek na nepremičnine bi spodbudil aktivacijo in izrabo praznih nepremičnin in tudi zmanjšal pritisk na pozidavo kmetijskih zemljišč."


Novinarka POP TV je ugotavljala, da imata Levica in NSi praktično enak cilj, obdavčiti prazna stanovanja. Le v zadnjih sekundah prispevka pa je bilo bežno omenjeno bistvo problema oziroma razlik: da namerava Levica obdavčiti stanovanjske hiše, ki presegajo kvadraturo 160 m2.

V NSi so za POP TV odgovorili, da so sicer pripravljeni opraviti razmislek o razumnem obdavčenju nepremičnin. "Smo pa jasno povedali, da je predlog zakona Levice o dodatni obdavčitvi nepremičnin preprosto nor! To so očitno spoznali tudi v Levici, zato predlog zakona sedaj na hitro popravljajo."

Dvig kvadrature za obdavčitev rezidenčnih nepremičnin iz 120 m2 na 160 po mnenju NSi ostaja "očiten napad na slovensko podeželje, kjer so ljudje v preteklosti gradili večje hiše." Obenem je predlog po njihovo zrazito nesocialno naravnan. Za 50 % dvigne davek na nepremičnine, ki se oddajajo v najem, ter za 150 % za prazne nepremičnine, pri čemer pa problem visokih cen nepremičnin obstaja predvsem v mestih, medtem ko je na podeželju številne prazne nepremičnine težko prodati, saj se ljudje izseljujejo.

"V NSi ocenjujemo, da namera Levice o dodatnem obdavčenju nepremičnin jasno kaže na to, kaj nas čaka, če bo v naslednji vladi Levica postala nadkoalicijski partner. Predlog Levice pomeni prikrit način ponovne nacionalizacije: premoženja Levica ne bo pobrala na silo, ampak bodo z visokimi davki ljudi prisili, da bodo svoje hiše in stanovanja morali preprosto prodati. Namesto lastnih hiš in stanovanj jim Levica obljublja neprofitna javna najemna stanovanja."

Večer: Razlike med urbanim in ruralnim okoljem lahko razumemo kot politični razcep med modernim in tradicionalnim


Jasno je, da je poskus Levice za obdavčitev nepremičnin zasnovan tako, da bi po žepu udaril ljudi iz podeželja na račun gradnje državnih neprofitnih najemnih stanovanj, ki jih primanjkuje predvsem v prestolnici.

V Ljubljani obstajajo dolge prednostne liste za neprofitna najemna stanovanja. Primer iz leta 2020:

Prednostna lista 18. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Ljubljani. A - brez obveznosti plačila lastne udeležbe in varščine

Večer: V ruralnih območjih uspevajo številne stranke z avtoritarnimi težnjami


V članku z naslovom "Politični razcep urbanega in ruralnega okolja, Namesto sožitja še več polarizacije," o novih dimenzijah politične polarizacije med urbanim in ruralnim okoljem piše mariborski časnik Večer. A se osredotoča predvsem na pol desno od sredine, kateremu avtor članka in sogovornik, geograf Jernej Tiran, očita, da njihov diskurz poglablja razkol med mestom in podeželjem, ne pa recimo podeželski realnosti nenaklonjeni zakoni, kakršne predlaga stranka Levica.

Kot piše avtor članka v Večeru Matej Grošelj, ni nič novega, "da je ravno podeželje izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov." Ter dodaja, da Slovenija pri tem ni nobena izjema, saj "v ruralnih območjih po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami," pri čemer navaja Fidesz pod vodstvom Orbana, srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pa republikanca Donalda Trumpa in skrajno desničarsko AfD v Nemčiji.

"Prebivalci s podeželja so v primerjavi z mestnimi razmeroma priročne tarče za razne oblike populizma," trdi Jernej Tiran, češ da je slabša dostopnost do zdravstvenih storitev, oskrbe, izobraževanja, informacijskih tehnologij. "Pomembna prvina podeželja so tudi tradicionalne vrednote in marsikdo čuti, da so ogrožene zaradi globalizacije in vzpona progresivnih vrednot," dodaja.

Po njegovih raziskavah razlike med urbanim in ruralnim lahko razumemo kot razcep med modernim in tradicionalnim, ki se prekriva z levim in desnim oziroma središčem in obrobjem. Po Tiranovem prepričanju politika velikokrat po nepotrebnem podpihuje in poglablja razkol med urbanim in ruralnim okoljem. "Prav je, da politiki opozarjajo na problem centralizacije, prostorske družbene neenakosti in se zavzemajo za njegovo odpravo. Vendar se to prevečkrat sprevrže v hujskanje proti glavnemu mestu, takšne delitve pa za državljane niso posebej koristne," še meni Tiran.



https://twitter.com/EdKody/status/1509443125454028809
KOMENTAR: Uredništvo
Je opozarjanje na zakon, ki bo udaril ljudi s podeželja, populizem desnice?
Čeprav se pregovorno zavzema za revnejše in odrinjene, je Levica stranka levičarske družboslovne avandgarde, živeče v urbanem okolju, predvsem v Ljubljani. In tam se tisti, ki od staršev niso dedovali, srečujejo s stanovanjskim problemom. Ta ni nezanemarljiv, še posebej ne za stranko, ki svojo bazo črpa s tega okolja. Predlog nepremičninskega davka po levičarsko je poskus, kako to rešiti na način, da država nekako pobere denar in ljudem v Ljubljani zgradi neprofitna najemniška stanovanja - v Levici bi jih radi, pravijo, da sicer po vsej Sloveniji, zgradili 30 tisoč, kar je cena treh TEŠ6 blokov, smo že ugotavljali. In ta denar bi seveda pobrali pri volilni bazi strank desno od sredine. Pri podeželskih ljudeh, ki so svoj čas gradili velike družinske hiše, podedovali kakšno staro gorco ali vikend in zdaj vse bolj osamljeni v njih nekako še obdelujejo podeželska polja in vinograde. Pokroviteljski odnos urbane levice do teh ljudi še najbolje prikaže ravno članek v Večeru: gre pač za za populizem dovzetne tradicionalne podeželane, ki nimajo dostopa, da bi se ustrezno izobrazili in postali progresivni ter manj dovzetni na populizem in avtoritarizem, doni v podtonu (vas kaj spominja na razlage o dovzetnosti narodnozabavne glasbe na fašistoidne posvojitve?). To razlagajo ljudje, ki volijo Levico, najbolj populistično slovensko politično stranko. Bistveno je še eno sporočilo: kako pomembno je imeti na svoji strani močne in vplivne medije, kot je POP TV: Levici se tudi ob največji neumnosti, ki jo predlagajo, kritika praktično ne more zgoditi. Nasprotno, s spretnim spinom je celo relativizirana, kot "grdi raček" pa pokazan tisti, ki je na problem opozoril. Povprečno pozoren gledalec iz prispevka v oddaji 24ur seveda ni mogel razbrati, kaj je bistvo problema, in nič čudnega ne bo, če bo 24 aprila volil proti lastnim interesom. Ko bo to ugotovil, bo zanj že prepozno, in hkrati pravi čas za tiste, ki so ga namerno zavedli. .
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike