Levi opoziciji ni uspelo spodnesti dviga neto plač

Vir: zajem zaslona/Pixabay

Poslanci so danes s 45 glasovi za in 40 proti ter aplavzom po sprejemu podprli novelo zakona o dohodnini, kar bo prek davčnih olajšav vsem delavcem prineslo višje neto plače, stimuliralo gospodarstvo ter mu omogočilo, da privablja in ohranja visoko perspektivne kadre. Prav tako zakon uvaja davčne oprostitve za nekatere ranljive skupine. Tako zakon uvaja seniorsko olajšavo, prav tako ne bodo več obdavčene družinske dohodnine, oproščeni dohodnine pa bodo tudi dohodki iz šolskih skladov.

Opozicijski nasprotniki zakona so opozarjali, da bo zakon v proračunu pustil 800 milijonov veliko luknjo, pripomogel k razslojevanju, saj da bodo od njega največ pridobili bogati, ter zaradi znižanja drugega največjega proračunskega vira ogrozil financiranje občin.

Zaenkrat je še odprtih nekaj dilem, od kdaj bo zakon začel veljati, a stališče direktorja Finančne uprave RS (FURS) je, da ni ovir, da ne bi veljal že z letošnjim letom.

Drugo vprašanje pa je, kaj se bo z zakonom zgodilo, če bi bila na aprilskih volitvah izvoljena zakonu nenaklonjena večina. Zakona namreč v koaliciji KUL niso podprli, Levica je napovedala, da bi ga po volitvah radi spremenili.

Predlog, ki je že marsikaj prestal

Zakon ima že dolgo zgodovino sprejemanja. Pred državnim zborom bi moral biti že decembra, a ga je koalicija tik pred glasovanjem umaknila. Kasneje je referendum o zakonu napovedala Levica, a tudi slednja nato blokado zakona umaknila ob več akcijah koalicijskih strank, ki so pokazale, da ima zakon med ljudmi precejšnjo podporo. Tudi nedavna anketa Mediane je pokazala, da je velika večina ljudi  naklonjena predlogu zakona o zmanjšanju plačila dohodnine in s tem povišanja neto plače. Podprlo ga je 63,4 odstotka anketiranih.

Zakon so danes podprli koalicijski poslanci s podporo opozicijskih zaveznikov. Med Desusovimi poslanci je bil proti Robert Polnar, glasovanja se je vzdržala poslanka SD Meira Hot, čeprav je njena stranka (in celotna KUL opozicija) zakonu nasprotovala.

Zakon bo prinesel dvig splošne olajšave, in sicer postopoma do leta 2025 na 7.500 evrov (iz današnjih 3500). Znižuje tudi obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, normirane stroške, prinaša seniorsko olajšavo, davčno razbremenitev nagrad za poslovno uspešnost, za 2,5 odstotne točke (na 25 %) znižuje stopnjo dohodnine od dohodkov iz obresti, dividend in dobičkov ter skrajšuje dobo, po kateri je odsvojitev kapitala ob odsvojitvi neobdavčena.

Koliko višje bodo po predlogu zakona plače?

Marsikoga sedaj zanima, kako konkretno se bo sprejem zakona poznal v njegovi denarnici.

Nekdo, ki danes prejema minimalno plačo (1074,43 evra bruto), bo letos prejel 160 evrov višjo plačo na letni ravni, prihodnje leto, 320 evrov višjo plačo na leto, v letu 2024 bo prejel 480 evrov več plačila na letni ravni, leta 2025, ko bo novela dokončno uveljavljena pa 640 evrov višjo plačo.

Posameznik, ki danes prejema povprečno plačo (2064,12 evra bruto) bo po novem v letošnjem letu prejel 260 evrov več na letni ravni, prihodnje leto bo zaslužil 520 evrov več na letni ravni, v letu 2024 780 evrov več na leto in v letu 2025 1040 evrov več na letni ravni.

V opozicijo višjim delavskim plačam stranke, ki naj bi predstavljale najrevnejše in delavce, pa tudi sindikati

Predlog so podprle organizacije delodajalcev. Je pa zakon imel tudi kar nekaj nasprotnikov. Tako so mu nasprotovali vsi poslanci strank KUL, še posebej Levica, kjer so si želeli, da bi bil o zakonu referendum na dan volitev. Luka Mesec je v imenu Levice že dejal, da bodo v primeru zmage na aprilskih volitvah v stranki spremembe, ki jih prinaša zakon, poskušali odpraviti.

Zakonu so močno nasprotovali tudi sindikati. Še včeraj zvečer so tako v sindikatu Mladi plus, ki ga vodi Tea Jarc zapisali, da gre za spremembe, zaradi katerih bodo delavci in delavke na slabšem, medtem ko bodo imeli največje koristi najbogatejši.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa verjamejo, da bo zakon zaradi upada proračunskih prihodkov prinesel padec standarda in manjšo dostopnost nekaterih javnih storitev ter tako državljanom prinesel več negativnega na dolgi rok kot pozitivnega zaradi dviga neto plač.

Ob tem velja opozoriti, da vsaj šolskega dela sindikatov vzdržnost javnih financ ni skrbela ob njihovih zahtevah po višjih plačah, medtem ko so predlogu zakona o dohodnini nasprotovali, češ da bo imel na javne finance negativen vpliv.

V koaliciji so sicer ocenili, da bi primanjkljaj iz naslova dohodninskih olajšav ob višjih prihodkih od načrtovanih v preteklem letu, pa tudi ob višji zaposlenosti, več pobranega davka iz naslova DDV ter od dohodka pravnih oseb ob rasti BDP, h kateri bi pripomogel ukrep, brez večjih težav pokrili.

Ne gre zgolj za nasprotovanje vladi, temveč za dve viziji Slovenije
Vztrajnemu odporu levih strank navkljub je novela Zakona o dohodnini vendarle dobila dovolj parlamentarnih glasov. Vladna stran je še enkrat več strnila vrste, stranke KUL-a pa so ostale zveste v nasprotovanju dviga neto plač, volitvam na obzorju navkljub. A če so v zavračanju dviga splošne dohodninske olajšave ter izraženi skrbi za proračun želeli ostali verodostojni, jim druga niti ni preostalo.

Situacijo so si decembra, ko bi tema lahko bila umaknjena z agende, zakuhali sami. Levica je celo zahtevala referendum in se, potem ko jih je Janša prijel za jezik, osramočeno umaknila. Zdaj napoveduje, da bo spremembe po volitvah vrnila na prejšnje stanje. In od ljudi ponovno pobrala denar ter ga razporejala po svoji presoji. Svojim uličnim podaljškom in ostalim, ki ji bodo za sedanjo podporo v zaledju in na terenu izstavili račune.

Kakorkoli, oceniti, da gre pri nasprotovanju noveli Zakona o dohodnini zgolj nasprotovati vladi za vsako ceno, bi vendarle bilo preveč površno. Razlogi so v resnici globlji.  

Gre za dva različna koncepta dojemanja vloge države v sodobni družbi. Na eni strani je koncept svobodne zasebne in gospodarske pobude, ki ga v javni razpravi zadnjih tednov pooseblja Nova Slovenija, na drugi strani pa koncept močne, regulatorno ambiciozne države, ki ga pooseblja stranka Levica.  

Na volitvah bomo v resnici odločali med tema dvema konceptoma. Kul je že povezan, del njihove enačbe je tudi Robert Golob. Na drugi strani imamo sedanjo koalicijo, oziroma ob SDS in NSi še potencialnega partnerja v Povežimo Slovenijo. Izbira zanje pomeni dati priložnost drugačni viziji Slovenije, kot smo je vajeni od levih vlad v zadnjih desetletjih. Sedanja koalicija in zavezniki namreč potrebujejo normalen, poln mandat, da nam dokažejo, da s svojim konceptom mislijo resno. 

14 komentarjev

    • Levica ZAHTEVA višje DAVKE, da bi lahko delomrzneži imeli višja nadomestila za NE-delo.
      Prav sinoči je bilo na Tarči razbrati, da mnogi Lenuhi taktizirajo in se nočejo zaposliti, ker, kot nezaposleni NE PLAČUJEJO elektrike, TV prispevek, stanovanjskih najemnin, vrtca, šolskih kosil…
      In tako je, ko vse seštejemo – nadomestilo za brezposelnost – VIŠJE od minimalnih plač.

      Če se bodo sedaj davki iz dela znižali, bodo res, VSE PLAČE VIŠJE.
      Delodajalci pa bodo lažje ZAPOSLILI – VEČ ljudi, ker bo manjši strošek dela.

      Bravo vlada, ki razume kaj je GOSPODARSTVO!
      Brez uspešnega gospodarstva, pa ni ne napredka ne socijale.
      Končno v državno blagajno daje samo gospodarstvo in prav je, da ga ne preobremenimo.

      Slovenci si zaslužimo vsaj še en mandat TAKE vlade, kot jo IMAMO SEDAJ!
      Le tako bomo ohranili kulturo in GOSPODARSTVO.

      Na volitvah zaokrožimo v DESNO !

    • Kako je z “rezanjem žil” pri poslancih LEVICE?
      TEGA NE VEM.
      Sem
      PA cca 5 LET NAZAJ VIDEL TEDAJ ŽE poslanca – Luko MESCA,
      kako je brez vsake zadrege in težave
      spil kar TRI VELIKE VRČE PIVA
      – enega za drugim v cca pol ure.
      Bilo je to en poletni večer
      pri mizah lokala PELIKAN, v centru LJ, pod Metalko.
      Jaz sem
      tam sedel bo soku in nekaj pisal v mojo e-tablico.
      Zelo
      sem bil presenečen ob pogledu na Luko Mesca – PIVOPIVCA,
      SAJ
      trije veliki vrči piva opijanijo
      ŠE BPLJ KORPUKENTNE MOŽAKARJE – kot je to – LEVICA Luka MESEC.
      VERODOSTOJNO PRIČAM.
      Kako
      je zdaj z LEVICA L. MESCEM in PIVOM – ne vem. L.r. Janez Kepic Kern.

      • Ni čudno, da taki poslanci potem v PARLAMENTU norijo in se obnašajo, kot bi bili pijani?
        Trezni tega ne delajo!
        Sicer pa TREZNI nikoli ne vstopajo v tako stranko, kot je Levica!

  1. Na moja stara ušesa je pricurljala vest, da se bodo KUL-ovci in vodilni funkcionarji režimskih sindikatov z gnusom odpovedali povečanim prejemkom zaradi davčne oljšave in jih bodo vsakokrat, ko jih bodo deležni, brez odlašanja nakazali Karitasu za dobroelne namene.

    Vse to pa pod pogojem, če verjamete.

  2. Upam, da bomo v Sloveniji nehali prodajati pravljice, da je levica zagovornica delavstva …
    P.S. – kvečjemu je zagovornica birokratizirane države, ki delavcu jemlje celotno denarnico iz njegovega desnega žepa, medtem, ko mu ta ista država v levi žep daje drobiž.

  3. Levico upravičeno skrbi zmanjšanje proračunskih prihodkov.

    Pomislite na tisoče protestnikov, ki so vsi upniki sleparske in plenilske levice, in ki pričakujejo, da se jim bo oddolžila, če pride po kaki narodovi nesreči na oblast.

    In odkod naj levica jemlje denar, če ne iz proračuna kot je navajena.

  4. Ta zakon in njihovi nasprotniki samo dokazuje, kakšna barabija je v socializmu in post socializmu možna. Ob vseh “desnih” ekonomistih nobeden ne želi jasno povedati, da je so vsi redno zaposleni, predvsem pa realni sektor najbolj izkoriščani. Tiho so, kot r…,delajo se strokovnjake za ekonomijo in socialo, in zavestno uničujejo najbolj produktivno vejo državljanov v družbi. Da, namenoma jih uničujejo zato, ker skrivajo resnično uničevanje pa dajmo povedati delavcev in inženirjev zato, da lahko modrujejo naprej.
    Pa gremo lepo po vrsti:
    vsi se strinjamo, da mora vsak univerzitetno izobražen državljan zaslužiti vsaj 2.500,00 EUR prvi brutto. Če kdo od intelektualcev z dimplomo druge stopnje ne ve kaj je prvi brutto, naj se vsede v klop skupaj z Golobom, ki lastni materi ne ve povedati kakšno plačo ima, ali pa mu naj omogoči radi Ognjišče intervju, da bo Golob lahko doniral samohvalo na Radiu Ognjišče!!!!
    Torej delavec in inženir v službi zasluži najmanj 2.500,00 EUR, zato plača okoli 1.200 EUR davščin.
    Če pa je kot S.P. pa od istega dohodka plača okoli 380 EUR davščin in tako se dela reveža in vpije koliko davka plačuje. Delavec in inženir pa mora biti tiho, ker je pač zaposlen.
    Razlika 820 EUR/mesec, ali 9.840 EUR/leto je tako med rednim zaposlenim delavcem in inženirjem vsak mesec ali vsako leto izključno zato, ker se gremo lažno socialo.
    To vedo vsi novinarji, to vedo vsi ekonomisti in tako skupaj zavestno kradejo ter vpijejo primite tatu zato, da se o njih kot resničnim tatovom, ki vsak mesec kradejo, ne govori.
    Višek licimerstva pa je da taisti novinarji nato sploh upajo razpravljati o socialni državi. In pri tem jih nobeden ne vpraša ali so s.p. ali so redno zaposleni.
    Pri okoli 25.000 s.p. je to na letni ravni 246.000.000,00 EUR, da prav ste prebrali 246 milijonov ukrade iz državne blagajne ta velika masa poštenjakarjev.
    Je pa res da ti poštenjakarji predstavljajo 25.000 glasov x 2 ali okoli 50.000 glasov in tako imamo volitve dobljene.
    Licemerji, pazite se, ko bo normalna demokracija in ko bo beseda meso postala, in pripravite se na beg, saj bo treba to nesnago v razumevanju počistiti. Torej začeti bo treba delati in ne blefirati. Ali ne novinarji in drugi zaposleni s.p.-jevci.

Komentiraj