Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši
POSLUŠAJ ČLANEK
Parlamentarne počitnice, čas, ko si naši garaški parlamentarci ter vlada končno lahko vsaj malce oddahnejo.
Potem pa pridejo Nemci in vse pokvarijo. Za gospodarstvo gre, da se ne bi kdo zagnal v gozdove. Nemčija je junija zabeležila padec industrijske proizvodnje za 1,5 %, kar je nad pričakovanim 0,4 % padcem. V primerjavi z junijem 2018 pa se je industrijska proizvodnja skrčila za 5,2 %. Naslednji teden bo znano, če se je gospodarska rast ustavila in je Nemčija na poti k recesiji.
Vse slabše ne gre le Nemčiji. Tudi napovedi gospodarske rasti za Slovenijo se znižujejo. Tako UMAR napoveduje rast BDP-ja v letu 2019, za 3,4 % namesto 3,7 %. V letu 2020 pa za 3,1 % namesto 3,4 %. Na Italijo se tudi ne gre zanašati, glede na to, da so leto 2018 končali v recesiji. Letos so si malce opomogli, toda še vedno je napoved rasti BDP-ja mizernih 0,1 %, v letu 2020 pa 0,7 %. Gospodarska rast se umirja celo v Avstriji. Tako letos kot leta 2020 naj bi znašala 1,5 %. Hrvaška bo letos rasla za 3,1 % drugo leto pa za 2,7 %.
Seveda so to zgolj suhoparne številke, ki mučijo trčene ekonomiste. Težava je, da lahko majhno Slovensko gospodarstvo cveti zgolj z izvozom. Ravno v zgoraj naštete države pa izvozimo največ. V Nemčijo npr. kar 20,3 % celotnega izvoza. Med največje izvoznike sodijo proizvajalci jekla, izdelkov iz aluminija ter Revoz.
Ravno kovinska in avtomobilska industrija sta v največjih škripcih. Nobelovec Paul Krugman je sicer že februarja napovedal možnost globalne recesije konec leta 2019 ali 2020. Pri tem pa posebej izpostavil evro območje.
Gospodarsko nestabilnost spodbuja predvsem ameriška-kitajska trgovinska vojna, ki je prešla tudi že v valutno. Kitajska je namreč umetno znižala vrednost juana. V Evropi pa razsaja Brexit, katerega posledice bodo še posebej negotove v primeru izstopa brez dogovora. Vseeno se bodo Nemci že nekako izvlekli, ker so v preteklih letih pridno ustvarjali proračunski presežek in so pripravljeni na soočenje s krizo. Njihov največji problem je napoved zmanjševanja števila delovno aktivnega prebivalstva.
Kaj se obeta Sloveniji? Recesija v Nemčiji bi oslabila tudi Avstrijo in Italijo. Slovenski izvoz bi se hitro znižal, čemur bi sledilo povečevanje nezaposlenosti in socialnih izdatkov ter zmanjševanje potrošnje. Državna blagajna bi ostajala prazna, zapolnili bi jo zgolj z zadolževanjem, kar v že sedaj precej zadolženi državi ni ravno priporočljivo.
Javnofinančni izdatki, ki jih je Šarčeva vlada letos povečala kar za milijardo, bi ostali nespremenjeni. Sprejemljivi za čas razcveta in katastrofalno visoki v krizi. Po nastopu zadnje krize smo izdatke znižali s sprejetjem Zujfa. Izpeljali nismo niti ene reforme, čeprav sta imeli Cerarjeva in Šarčeva vlada idealne razmere. Zdravstvo bi moralo ustvarjati presežke, pokojninski sistem poslovati vsaj s pozitivno ničlo. Davčna reforma naj bi razbremenila podjetja, da bi bolje plačevala zaposlene, a vseeno ostajala konkurenčna. Spodbujanje visokotehnoloških podjetij lahko samo sanjamo. Razne Akrapoviče in Boscarole bi najraje izgnali ali nacionalizirali.
Na žalost sta zadnji vladi samo veseljačili ter državo spremenili v kokoško, ki samo nebogljeno čaka, kdaj jo bo pohopsal orel. Plačilo zapitka pa je vse bližje in ni nemogoče, da nas naslednja kriza prizadene podobno kot je prejšnja Grčijo.
Potem pa pridejo Nemci in vse pokvarijo. Za gospodarstvo gre, da se ne bi kdo zagnal v gozdove. Nemčija je junija zabeležila padec industrijske proizvodnje za 1,5 %, kar je nad pričakovanim 0,4 % padcem. V primerjavi z junijem 2018 pa se je industrijska proizvodnja skrčila za 5,2 %. Naslednji teden bo znano, če se je gospodarska rast ustavila in je Nemčija na poti k recesiji.
Vse slabše ne gre le Nemčiji. Tudi napovedi gospodarske rasti za Slovenijo se znižujejo. Tako UMAR napoveduje rast BDP-ja v letu 2019, za 3,4 % namesto 3,7 %. V letu 2020 pa za 3,1 % namesto 3,4 %. Na Italijo se tudi ne gre zanašati, glede na to, da so leto 2018 končali v recesiji. Letos so si malce opomogli, toda še vedno je napoved rasti BDP-ja mizernih 0,1 %, v letu 2020 pa 0,7 %. Gospodarska rast se umirja celo v Avstriji. Tako letos kot leta 2020 naj bi znašala 1,5 %. Hrvaška bo letos rasla za 3,1 % drugo leto pa za 2,7 %.
Seveda so to zgolj suhoparne številke, ki mučijo trčene ekonomiste. Težava je, da lahko majhno Slovensko gospodarstvo cveti zgolj z izvozom. Ravno v zgoraj naštete države pa izvozimo največ. V Nemčijo npr. kar 20,3 % celotnega izvoza. Med največje izvoznike sodijo proizvajalci jekla, izdelkov iz aluminija ter Revoz.
Ravno kovinska in avtomobilska industrija sta v največjih škripcih. Nobelovec Paul Krugman je sicer že februarja napovedal možnost globalne recesije konec leta 2019 ali 2020. Pri tem pa posebej izpostavil evro območje.
Gospodarsko nestabilnost spodbuja predvsem ameriška-kitajska trgovinska vojna, ki je prešla tudi že v valutno. Kitajska je namreč umetno znižala vrednost juana. V Evropi pa razsaja Brexit, katerega posledice bodo še posebej negotove v primeru izstopa brez dogovora. Vseeno se bodo Nemci že nekako izvlekli, ker so v preteklih letih pridno ustvarjali proračunski presežek in so pripravljeni na soočenje s krizo. Njihov največji problem je napoved zmanjševanja števila delovno aktivnega prebivalstva.
Po nastopu zadnje krize smo izdatke znižali s sprejetjem Zujfa. Izpeljali nismo niti ene reforme, čeprav sta imeli Cerarjeva in Šarčeva vlada idealne razmere.
Kje so presežki?
Kaj se obeta Sloveniji? Recesija v Nemčiji bi oslabila tudi Avstrijo in Italijo. Slovenski izvoz bi se hitro znižal, čemur bi sledilo povečevanje nezaposlenosti in socialnih izdatkov ter zmanjševanje potrošnje. Državna blagajna bi ostajala prazna, zapolnili bi jo zgolj z zadolževanjem, kar v že sedaj precej zadolženi državi ni ravno priporočljivo.
Javnofinančni izdatki, ki jih je Šarčeva vlada letos povečala kar za milijardo, bi ostali nespremenjeni. Sprejemljivi za čas razcveta in katastrofalno visoki v krizi. Po nastopu zadnje krize smo izdatke znižali s sprejetjem Zujfa. Izpeljali nismo niti ene reforme, čeprav sta imeli Cerarjeva in Šarčeva vlada idealne razmere. Zdravstvo bi moralo ustvarjati presežke, pokojninski sistem poslovati vsaj s pozitivno ničlo. Davčna reforma naj bi razbremenila podjetja, da bi bolje plačevala zaposlene, a vseeno ostajala konkurenčna. Spodbujanje visokotehnoloških podjetij lahko samo sanjamo. Razne Akrapoviče in Boscarole bi najraje izgnali ali nacionalizirali.
Na žalost sta zadnji vladi samo veseljačili ter državo spremenili v kokoško, ki samo nebogljeno čaka, kdaj jo bo pohopsal orel. Plačilo zapitka pa je vse bližje in ni nemogoče, da nas naslednja kriza prizadene podobno kot je prejšnja Grčijo.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
12 komentarjev
IgorP
Da imamo v prvega pol leta 2019 200 milijonov € viška v proračunu pa novinar ni povedal!!!!
MEFISTO
Ste brali?
Šarec, ki še doma ni kos svoji funkciji, je postal posrednik med Srbi in Šiptarji., oziroma med Beogradom in Prištino.
Ubogi eni in drugi.
baubau
Recesijo v Nemčiji šlogajo predvsem soc.-kom.-rusofili...
baubau
recesije v Nemčiji si žele simpatizerji Rusov.
STAJERKA2021
Psi lajajo, karavana gre dalje. Narod ima tako vlado, kot si jo zasluži. Tisti, ki so na dan volitev ostali doma in bentili pred TV ekrani - hvala!
Alojzij Pezdir
Število državljanov in potencialnih aktivnih davkoplačevalcev v RS se drastično zmanjšuje, najbolj zaskrbljujoč je v tem kontekstu množični "beg možganov", stroški državnega proračuna pa vztrajno rastejo na račun privilegiranega, neučinkovitega in nenehno samorazmnožujočega se javnega sektorja.
Vsi povolilni proračunski "bonbončki", ki so jih v domnevnih "letih debelih krav" s stavkovnim gibanjem izsilili Štrukljevi (Levica) politično dirigirani sindikati javnega sektorja, se bodo v bližajoči se gospodarski recesiji čudežno prelevili v "mlinske kamne" okoli vratov lahkomiselnih ministrov Šarčeve "manjšinske" vlade ter nestrateško prilagodljivih prvakov vladajoče "manjšinske" koalicije: Šarca, Židana, Cerarja, Bratuškove, Erjavca in Mesca.
Brezdušni zajedalci iz politično-kriminalnega podzemlja "ugrabljene države" pa se bodo od dosedanjega brezsramnega parazitiranja na poslej privatiziranem bančnem sektorju preživetveno preselili k brezsramnemu izčrpavanju in prečrpavanju davkoplačevalskega in zavarovalniškega denarja za področja zdravstvenega varstva, infrastrukturnih državnih projektov, energetike in prometa. Najnovejši škandalozni dogodki v zvezi z državnim podjetjem 2TDK za izgradnjo drugega tira proti Kopru ter v zvezi z DARS in izgradnjo druge cevi Karavanškega predora so najotipljivejši dokaz, da zloglasnim "zidarjem, černigojem ..." zanesljivo sledijo novi "zidarji" z enakimi veščinami in načrti brezsramnega parazitiranja na državnih finančnih sredstvih ter enakega zlorabljanja državnih projektov za zasebne kriminalne potrebe.
Kraševka
slehernik, ozavestiti in nekdo93 - od 8,58 do 9,17
Vsi trije ste pokazali resnico in dejansko sliko dogajanja v zadnih letih v naši SLOVENIJI.
Vse to paše "stricem iz ozadja", saj oni so si zagotovili VARNOST, in marsikaj spravili v TREZORJE, Švice, Lihtenstajna, Cipra, Rusije in drugih DAVČNIH OAZ.
Že kmalu po osamosvojitvi se je dogajal SMELT, s katerim je bil povezan Kučanov SVAK - žAGAR, ki je potem vodil firmo tudi v Švici. NLB je imela podružnico, poleg Balkana, tudi v Rusiji in več drugih državah. BANČNA LUKNJA ni prava beseda, ker dejansko predstavlja ROPANJE.
Vsak se lahko vpraša,: "Komu je služil FORUM 21" ?
MEFISTO
Kraševka, sem lahko malo indiskreten in ti zaupam, da je Foru21 služil tudi mnenjskim voditeljem v NSi.
lukaab
še prejšnje krize ni konec oz posledice destruktivne 10 letne politike čutimo, še vedno imamo preko 13 % prebivalcev pod pragom revščine, javni dolg še vedno 30 milijard, v zadnjih 7 letih je slovenijo zapustilo skoraj 58.000 državljanov, od teh smo izgubili 37.153 državljanov kaže statistični urad, tako slabo po osamosvojitvi še ni bilo, uvažamo pa jugoslavijo in njihove družine, slovenija se poslabšuje 100/h ¨! in tako naprej....
pozdrav
Vse to pomeni, da sedanji oblastniki niso prišli na oblast, da bi nam zagotovili varno , duhovno in materialno uspešno prihodnost, ampak, da nam jo ukradejo v svojo trenutno pokvarjeno korist.
kdorkoli
"Izpeljali nismo niti ene reforme, čeprav sta imeli Cerarjeva in Šarčeva vlada idealne razmere."
Tistim, ki državico vodijo iz ozadja, je tako, kot je zdaj, čisto lepo: delajo kar hočejo in niso za nič odgovorni. Svoje ljudi so potaknili v vse pore družbe, da jo kontrolirajo tako kot nekoč - če ne še bolj, ker je zdaj še neprimerno več tehničnih možnosti za nadziranje in usmerjanje - magari v prepad....
Zakaj bi se torej ubadali s tveganimi reformami? Naj ostane tako, kakor je, četudi nas pelje v propast. Z lahkoto bodo večino prepričali, da je za nas tako še najbolje, redke nejeverneže in sitneže pa bodo osmešili in onemogočili. V tem so dobri, gotovo najboljši na svetu...
MEFISTO
Naj se troši in naj se meče denar proč!
Mar vi ne zaupate v modrost premierja, njegove vlade in koalicije?
Jaz jim zaupam.
Vsak od njih je namreč primerek, kakršnega še nismo imeli in, upamo, ne bomo nikoli več imeli.
Sicer je pa po vsem okroglem svetu že dolgo znano, da zna levica le zapravljati, nikakor pa ne ustvarjati.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.