Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši

POSLUŠAJ ČLANEK
Parlamentarne počitnice, čas, ko si naši garaški parlamentarci ter vlada končno lahko vsaj malce oddahnejo.

Potem pa pridejo Nemci in vse pokvarijo. Za gospodarstvo gre, da se ne bi kdo zagnal v gozdove. Nemčija je junija zabeležila padec industrijske proizvodnje za 1,5 %, kar je nad pričakovanim 0,4 % padcem. V primerjavi z junijem 2018 pa se je industrijska proizvodnja skrčila za 5,2 %. Naslednji teden bo znano, če se je gospodarska rast ustavila in je Nemčija na poti k recesiji.

Vse slabše ne gre le Nemčiji. Tudi napovedi gospodarske rasti za Slovenijo se znižujejo. Tako UMAR napoveduje rast BDP-ja v letu 2019, za 3,4 % namesto 3,7 %. V letu 2020 pa za 3,1 % namesto 3,4 %. Na Italijo se tudi ne gre zanašati, glede na to, da so leto 2018 končali v recesiji. Letos so si malce opomogli, toda še vedno je napoved rasti BDP-ja mizernih 0,1 %, v letu 2020 pa 0,7 %. Gospodarska rast se umirja celo v Avstriji. Tako letos kot leta 2020 naj bi znašala 1,5 %. Hrvaška bo letos rasla za 3,1 % drugo leto pa za 2,7 %.

Seveda so to zgolj suhoparne številke, ki mučijo trčene ekonomiste. Težava je, da lahko majhno Slovensko gospodarstvo cveti zgolj z izvozom. Ravno v zgoraj naštete države pa izvozimo največ. V Nemčijo npr. kar 20,3 % celotnega izvoza. Med največje izvoznike sodijo proizvajalci jekla, izdelkov iz aluminija ter Revoz.

Ravno kovinska in avtomobilska industrija sta v največjih škripcih. Nobelovec Paul Krugman je sicer že februarja napovedal možnost globalne recesije konec leta 2019 ali 2020. Pri tem pa posebej izpostavil evro območje.

Gospodarsko nestabilnost spodbuja predvsem ameriška-kitajska trgovinska vojna, ki je prešla tudi že v valutno. Kitajska je namreč umetno znižala vrednost juana. V Evropi pa razsaja Brexit, katerega posledice bodo še posebej negotove v primeru izstopa brez dogovora. Vseeno se bodo Nemci že nekako izvlekli, ker so v preteklih letih pridno ustvarjali proračunski presežek in so pripravljeni na soočenje s krizo. Njihov največji problem je napoved zmanjševanja števila delovno aktivnega prebivalstva.
Po nastopu zadnje krize smo izdatke znižali s sprejetjem Zujfa. Izpeljali nismo niti ene reforme, čeprav sta imeli Cerarjeva in Šarčeva vlada idealne razmere.

Kje so presežki?


Kaj se obeta Sloveniji? Recesija v Nemčiji bi oslabila tudi Avstrijo in Italijo. Slovenski izvoz bi se hitro znižal, čemur bi sledilo povečevanje nezaposlenosti in socialnih izdatkov ter zmanjševanje potrošnje. Državna blagajna bi ostajala prazna, zapolnili bi jo zgolj z zadolževanjem, kar v že sedaj precej zadolženi državi ni ravno priporočljivo.

Javnofinančni izdatki, ki jih je Šarčeva vlada letos povečala kar za milijardo, bi ostali nespremenjeni. Sprejemljivi za čas razcveta in katastrofalno visoki v krizi. Po nastopu zadnje krize smo izdatke znižali s sprejetjem Zujfa. Izpeljali nismo niti ene reforme, čeprav sta imeli Cerarjeva in Šarčeva vlada idealne razmere. Zdravstvo bi moralo ustvarjati presežke, pokojninski sistem poslovati vsaj s pozitivno ničlo. Davčna reforma naj bi razbremenila podjetja, da bi bolje plačevala zaposlene, a vseeno ostajala konkurenčna. Spodbujanje visokotehnoloških podjetij lahko samo sanjamo. Razne Akrapoviče in Boscarole bi najraje izgnali ali nacionalizirali.

Na žalost sta zadnji vladi samo veseljačili ter državo spremenili v kokoško, ki samo nebogljeno čaka, kdaj jo bo pohopsal orel. Plačilo zapitka pa je vse bližje in ni nemogoče, da nas naslednja kriza prizadene podobno kot je prejšnja Grčijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike