Leporečje mesečnikov iz lažne opozicije
POSLUŠAJ ČLANEK
Gospodarstveniki so začeli biti plat zvona, ko je neokomunistična stranka Levica postala del vlade. In ko so ideje, s katerimi so neokomunisti prišli v parlament, postale del koalicijske pogodbe. Roko na srce, podobne ideje so trosili pred volitvami tudi mnogi politiki samooklicane leve sredine. Zakaj torej taka panika? Pa saj ni nihče povedal nič kaj bistveno različnega od programskih točk mnogih dosedanjih vladajočih strank in vlad. Kaj se je torej zgodilo?
Razlog za alarmno zvonenje je strah gospodarstvenikov, da bo nova vlada prešla od besed k dejanjem. Imamo namreč premierja, ki nima ne izkušenj ne izobrazbe, da bi opravljal najmočnejšo funkcijo v državi. Pa čeprav nas novinarčki prepričujejo, da je županovanje v neki občinici in malo dobre volje dovoljšnja referenca za vodenje vlade evropske države.
Tak predsednik seveda ne bo mogel obvladovati izjemnih apetitov strankarskih prvakov in stricev iz ozadja. Še bolj nevarno pa je, da je oblast v državi dobila skupina mladokomunistov, ki si prizadevajo za ukinitev demokracije in tržnega gospodarstva.
Res je, v prejšnjem režimu smo spoznali, da so besede, ki jih izrečejo komunisti, vedno le črka na papirju. Vse totalitarne države so polne leporečja. Visokozveneče besede, ki v resnici ne pomenijo nič, so značilnost fašističnega in komunističnega besednjaka.
Diktature se uradno imenujejo ljudske in demokratične republike. Diktatorji, tudi rajnki Josip Broz ali Benito Mussolini, so imeli polna usta svobode, a so hkrati ljudi množično zapirali v koncentracijska taborišča. Ustave komunističnih držav so bile izjemno lepo napisane. A v resnici so bile te besede brez vsake vrednosti.
Hrvaški levičarski politični analitik, Žarko Puhovski, pravi, da je težava nastala, ko je te besede nekdo začel jemati resno. Jugoslovanska ustava je bila brez vsake uporabne vrednosti, problem pa je nastal, ko je totalitarni vodja Broz umrl in so politiki začeli ustavo brati in ji slediti. V njej je bilo namreč zapisano, da so jugoslovanske republike skupaj prostovoljno in da imajo celo možnost samoodločbe. Absurdno, a leporečje komunistov, v katerega ni nihče verjel, je omogočilo razpad Jugoslavije.
Nekaj podobnega se dogaja danes. T.i. strokovna javnost je ugotovila, da bo beseda meso postala. Da bodo besede, ki jim doslej ni nihče pripisoval nobenega pomena, poslej nekaj pomenile.
Taktiko mladokomunistov ob obilni podpori medijev, pa tudi mnogih politikov samozvane "zmerne" levice, ki se od prvih loči predvsem po tem, da si ne upa vsega povedati tako glasno, lahko primerjamo s taktiko, ki so jo imeli italijanski fašisti po koncu prve svetovne vojne. Umetno so ustvarjali atmosfero krize, razglasili dekadenco demokracije in obljubljali radikalne rešitve.
Govorili so eno, delali pa nekaj povsem drugega. Mimogrede, ne pozabimo, kako je kariero začel Benito Mussolini, kasnejši duce (vodja). Bil je sindikalist in urednik socialističnega časnika, okoli vratu pa je nosil verižico z Marxovo podobico. Potem je skupaj z anarhisti, nezadovoljnimi sinovi bogatih malomeščanov, umetniki in nacionalisti ustanovil fašistično stranko.
Adolf Hitler, fuehrer (vodja) nacistične Nemčije, je bil v tem pogledu veliko bolj »pošten« politik kot Mussolini, saj je že pred pohodom na oblast natančno napovedal vojno Slovanom in Židom. Njegove ideje v knjigi Moj boj so bile resda tako nore, da jim večina ni verjela, in tako spet pridemo do izkrivljenega pomena besed.
Zdaj bodo seveda mnogi skočili v zrak, ker bodo rekli, da primerjam duceja in fuehrerja z mladim in poštenim »koordinatorjem« angelskega obraza. In prav imajo.
Postati morajo namreč pozorni na leporečje mladega politika, katerega program sestavlja samo nostalgija do starih časov. Ne verjamemo, da gre samo za mesečnika, ki govori v spanju. Gre za človeka, čigar družina je bila žrtev komunisitčnega preganjanja, on pa besedno poveličuje akterje, ki so pobijali nedolžne ljudi samo zato, da bi prišli na oblast. Ali gre pri tem morebiti za janičarski ali stocholmski sindrom, bi morali ugotoviti psihoterapevti, vsekakor pa gre za izredno nenavadno obnašanje.
Zgodovina nam pravi, da je tako govoričenje skrajnih levičarjev mogoče napoved česa veliko hujšega. A tudi če gre samo za mesečnike, ki govore v spanju, moramo vedeti, da je govorjenje v spanju vedno iskreno. Sanje izražajo želje, strahove in doživetja. Če si nekdo na oblasti želi pognati iz države uspešne podjetnike, so to lahko tudi sanje, ki se uresničijo.
Zato je skrb gospodarstvenikov zaradi agresivnih izjav mladincev na oblasti, ki bi uspešnim podjetnikom zaplenili premoženje in ukinili demokracijo, povsem upravičena.
Od besed k dejanjem
Razlog za alarmno zvonenje je strah gospodarstvenikov, da bo nova vlada prešla od besed k dejanjem. Imamo namreč premierja, ki nima ne izkušenj ne izobrazbe, da bi opravljal najmočnejšo funkcijo v državi. Pa čeprav nas novinarčki prepričujejo, da je županovanje v neki občinici in malo dobre volje dovoljšnja referenca za vodenje vlade evropske države.
Tak predsednik seveda ne bo mogel obvladovati izjemnih apetitov strankarskih prvakov in stricev iz ozadja. Še bolj nevarno pa je, da je oblast v državi dobila skupina mladokomunistov, ki si prizadevajo za ukinitev demokracije in tržnega gospodarstva.
Nevarno je, da je oblast v državi dobila skupina mladokomunistov, ki si prizadevajo za ukinitev demokracije in tržnega gospodarstva.
Leporečenje
Res je, v prejšnjem režimu smo spoznali, da so besede, ki jih izrečejo komunisti, vedno le črka na papirju. Vse totalitarne države so polne leporečja. Visokozveneče besede, ki v resnici ne pomenijo nič, so značilnost fašističnega in komunističnega besednjaka.
Diktature se uradno imenujejo ljudske in demokratične republike. Diktatorji, tudi rajnki Josip Broz ali Benito Mussolini, so imeli polna usta svobode, a so hkrati ljudi množično zapirali v koncentracijska taborišča. Ustave komunističnih držav so bile izjemno lepo napisane. A v resnici so bile te besede brez vsake vrednosti.
Hrvaški levičarski politični analitik, Žarko Puhovski, pravi, da je težava nastala, ko je te besede nekdo začel jemati resno. Jugoslovanska ustava je bila brez vsake uporabne vrednosti, problem pa je nastal, ko je totalitarni vodja Broz umrl in so politiki začeli ustavo brati in ji slediti. V njej je bilo namreč zapisano, da so jugoslovanske republike skupaj prostovoljno in da imajo celo možnost samoodločbe. Absurdno, a leporečje komunistov, v katerega ni nihče verjel, je omogočilo razpad Jugoslavije.
Nekaj podobnega se dogaja danes. T.i. strokovna javnost je ugotovila, da bo beseda meso postala. Da bodo besede, ki jim doslej ni nihče pripisoval nobenega pomena, poslej nekaj pomenile.
Taktika fašistov
Taktiko mladokomunistov ob obilni podpori medijev, pa tudi mnogih politikov samozvane "zmerne" levice, ki se od prvih loči predvsem po tem, da si ne upa vsega povedati tako glasno, lahko primerjamo s taktiko, ki so jo imeli italijanski fašisti po koncu prve svetovne vojne. Umetno so ustvarjali atmosfero krize, razglasili dekadenco demokracije in obljubljali radikalne rešitve.
Govorili so eno, delali pa nekaj povsem drugega. Mimogrede, ne pozabimo, kako je kariero začel Benito Mussolini, kasnejši duce (vodja). Bil je sindikalist in urednik socialističnega časnika, okoli vratu pa je nosil verižico z Marxovo podobico. Potem je skupaj z anarhisti, nezadovoljnimi sinovi bogatih malomeščanov, umetniki in nacionalisti ustanovil fašistično stranko.
Adolf Hitler, fuehrer (vodja) nacistične Nemčije, je bil v tem pogledu veliko bolj »pošten« politik kot Mussolini, saj je že pred pohodom na oblast natančno napovedal vojno Slovanom in Židom. Njegove ideje v knjigi Moj boj so bile resda tako nore, da jim večina ni verjela, in tako spet pridemo do izkrivljenega pomena besed.
Zgodovina nam pravi, da je tako govoričenje skrajnih levičarjev mogoče napoved česa veliko hujšega.
Mesečnik, ki govori v spanju?
Zdaj bodo seveda mnogi skočili v zrak, ker bodo rekli, da primerjam duceja in fuehrerja z mladim in poštenim »koordinatorjem« angelskega obraza. In prav imajo.
Postati morajo namreč pozorni na leporečje mladega politika, katerega program sestavlja samo nostalgija do starih časov. Ne verjamemo, da gre samo za mesečnika, ki govori v spanju. Gre za človeka, čigar družina je bila žrtev komunisitčnega preganjanja, on pa besedno poveličuje akterje, ki so pobijali nedolžne ljudi samo zato, da bi prišli na oblast. Ali gre pri tem morebiti za janičarski ali stocholmski sindrom, bi morali ugotoviti psihoterapevti, vsekakor pa gre za izredno nenavadno obnašanje.
Zgodovina nam pravi, da je tako govoričenje skrajnih levičarjev mogoče napoved česa veliko hujšega. A tudi če gre samo za mesečnike, ki govore v spanju, moramo vedeti, da je govorjenje v spanju vedno iskreno. Sanje izražajo želje, strahove in doživetja. Če si nekdo na oblasti želi pognati iz države uspešne podjetnike, so to lahko tudi sanje, ki se uresničijo.
Zato je skrb gospodarstvenikov zaradi agresivnih izjav mladincev na oblasti, ki bi uspešnim podjetnikom zaplenili premoženje in ukinili demokracijo, povsem upravičena.
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
9 komentarjev
Kraševka
Slovenec k.
18.9. ob 12,51 - s takim komentarjem izgubiš verodostojnost. Sličiš na žejnega potnika v puščavi, ki se mu prikazuje VODA. Sam se imaš za pokončnega - enako se imam jaz, zato ti vsega res ne morem potrditi.
Kraševka
Slovenec kremeniti, tvoje razmišljanje 17.9. ob 7,51 - se približuje žalostni resnici.
MEFISTO
Pa 18. 9. ob 12.51 tudi!
Kraševka
TINO ZELO DOBER PRISPEVEK.
Danes sem gledala na vv Faktor, kjer sta komentirala sedanje stanje v politiki - S. Jeretič in davčni svetovalec Simič. Oba sta bila mnenja, da je GLAS skrajne levice že naredil Sloveniji veliko škodo. To bo dejansko IZGNALO uspešne podjetnike, ki so do sedaj polnili državno blagajno preko danih DAVKOV. Toda žuganje z nacionalizacijo jemljejo resno.
To je žalostno, da ta vlada misli, da smo v letu 1945.
Mladci, ki niso še nič v življenju naredili, se sedaj čutijo zelo močne, ker vedo, da jih peterček krvavo potrebuje. Prav zato je njihove napovedi o NACIONALIZACIJI mogoče jemati resno. Ti mladci lahko obogatijo samo s krajo premoženja,
saj delati sploh ne znajo. Sedaj ko se spet REVOLUCIJO stavi za VREDNOTO je zelo možno, da se bo ponovila - pod simbolom rdeče zvezde.
Tisti, ki so bili v KOMNU 15.septembra pravijo, da so tam plapolale samo zastave z RDEČO ZVEZDO. To se pravi, da niso bile zastave naše Samostojne Slovenije. Tam je bil ves držabni VRH in je vse to toleriral. V kateri državi imajo na proslavah zastave iz preteklih REŽIMOV ? To dokazuje, da ta vlada obožuje revolucijo.
Prazno leporečje leve in srednje......
To kar ste napisali je res. Tudi sama razmišljam, kako se je o vsem uskladil peterček z NSi in se v par minutah obrnil k radikalni levici, ki naj bi bila nasprotje NSi. Tonin je pač spoznal, da eno govorijo drugo pa delajo in zato se za vstop ni mogel odločiti. Sedanjo koalicijo pa povezuje samo SLO po vladavini, pa tudi če državo pahne v revščino.
MEFISTO
Kraševka, Nova Slovenija še vedno žaluje za tem, da ni v koaliciji. Od koalicije je Novo Slovenijo odvrnilo le spoznanje, da bi se v tem primeru morala na prihodnjih volitvah posloviti od državnega zbora, v katerega je prišla skozi šivankino uho, ker je v zadnjem hipu zamenjala predsednico. Levica bi bila tihi koalicijski partner ne glede nato, ali bi bila Nova Slovenija v koaliciji ali ne. Vse leve stranke so pač izkoristile številčno premoč v državnem zboru, nekatere so bile tudi posiljene, in se odločile, da bodo na ideološki osnovi vladale brez desnice, četudi bi jim Nova Slovenija delala družbo
Alojzij Pezdir
Za državljane RS ni osrednji in najtežji problem Šarčeve novokomponirane vladajoče koalicije 1 + 5 Meščeva skrajna Levica, ki ji je z nazadnjaškim levim populizmom militantnega protikapitalističnega, protievropskega in protiameriškega ter protikrščanskega tipa pač uspelo pridobiti manj kot desetino aktivnega volilnega telesa.
Mnogo hujši in za državljane nadležnejši je problem "zvezdnega peterčka" vladajočih strank t. i. "leve sredine" ali "zmerne levice" (LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus), ki se je bil ob popolni odsotnosti poslednjih sledi kakršne koli lastne ideologije in/ali dolgoročnejše lastne politične strategije in taktike sposoben pod zunanjim diktatom "globoke države" najprej "konstruktivno" pogajati in prilagoditi programskim ciljem t. i. "zmerno desne" NSi, takoj zatem pa maksimalno pragmatično in prilagodljivo vse dosežene koalicijske usmeritve in zaveze dobesedno (za)vreči v koš in jih "z nonšalantnim zamahom" nadomestiti s povsem novimi in povsem nasprotnimi političnimi usmeritvami in zavezami, in sicer po ultimatu "projektno" distancirane nazadnjaške Levice.
Skratka; problem ni nazadnjaška in eksotična Levica s slabo desetino aktivne državljanske podpore.
Problem za slovensko državno oblast in državljane RS je popolnoma politično nenačelna in brezhrbtenično prilagodljiva vladajoča koalicija strank "leve sredine" ali "zmerne levice", ki so očitno pripravljene sprejeti, a tudi takoj - po potrebi - zatajiti marsikaj, le da za vsako ceno preprečijo oblast "relativnih volilnih zmagovalcev" in da se dokopljejo do neznosno privlačnih privilegijev izvršne oblasti z obvezno delitvijo plena ter da se ohranijo ob državnem koritu po možnosti čim dlje.
STAJERKA2021
Verjamem, da vsi tisti, ki so volili levico, niso v življenju kaj dosti ustvarili, niso imeli firm, niso podjetni ipd. Takim pa se verjetno oči kar zasvetijo, ko komunistični pomladek obljublja odvzem premoženja, pa z bajoneti v morje. To je tisto, kar so že počeli ljudem. Poskusimo si v živo predstaviti, da ti potrkajo na vrata, te zbrcajo ven in odvzem! Zakaj? Ker si v življenju delal, se odrekal, nekaj ustvaril? Zraven pa že kandidati za namestitev. Ljudje so podjetni in niso podjetni. Imeli pa bi. To pomeni, če ne znajo ustvariti - znajo pa vzeti.
slovenc sm
Odličen članek. Naj povejo ali mislijo resno ali govorijo v spanju. V vsakem primeru je potrebna previdnost in akcija.
Ta odziv gospodarstvenikov je zame dvojno pozitive. Kot prvo so se pokazali prvi pravi slovenski kapitalisti, ki so ustvarili iz nič in postali svetovno priznani gospodarstveniki. In cenijo kar so ustvarili ter vsak euro bodo previdno vložili naprej. ne zanima jih, kako najprej kupiti vilo, pa 5 najboljših avtomobilov, pa 3 jahte, ... Njihov cilj je rast in biti še boljši. Poleg tega ustvarjajo delovna mesta, ki so plačana nad povprečjem Slovenije in plačujejo davke. V bistvu so to zdravi kapitalisti, katerih nismo imeli, ker jih je prejšnji režim zadušil. In ti ljudje imajo v Sloveniji referenco in ljudje jih bodo večinsko podprli. Zato so trn v peti levičarjem.
Kot drugo je pa pozitivno zato, ker so se uprli napovedim leve vlade. Ali bi to uresničili ali je sploh ni važno. Bistveno je, da je levičarjem postalo jasno, da ne bodo mogli kar tako uresničevati svoje ideje. Zdaj bodo pritisnili na bremzo in skušali uresničiti kaj drugega ali pa na drug način. Ampak vedo, da jim nekdo gleda pod prste, ki ni samo JJ, ki so ga uspeli omejiti do te mere, da nima več tako velike politične moči.
MEFISTO
Roko na srce, tole skrajno levičarstvo je že pravi fašizem.
Če ni, potem ne vem, kaj je fašizem in še manj, kaj je njegova različica komunizem.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.