Foto: twitter

Diskriminacija in kultura izključevanja sta pereči temi, katerima se v Sloveniji, posebno še ob naraščajoči polarizaciji v družbi in politiki, posveča malo pozornosti. Pri Domovini smo to področje pred kratkim obravnavali z vidika teorije, danes pa predstavljamo stanje v praksi.

Preverili smo, ali kateri od pristojnih organov preiskuje lepljenje diskriminatornih oznak s prepovedjo SDS na raznih javnih mestih. V tej stranki dejanja niso prijavili, so ga pa v celjskem frizerskem salonu, kjer so bili tarča tovrstne politične agitacije.

Osvežimo spomin: po Sloveniji so se začele pojavljati nalepke, ki velevajo prepoved vstopa na določena mesta ljudem, ki se kakorkoli identificirajo s stranko SDS. Za strokovno mnenje smo povprašali več uglednih pravnih strokovnjakov in urad Zagovornika načela enakosti, in vsi so se strinjali, da gre za očitno diskriminacijo nekega političnega prepričanja; zasledili smo lahko vzporednice s totalitarizmi iz prejšnjega stoletja, hkrati pa je potrebno izrecno izpostaviti dejstvo, da je takšna diskriminacija nedopustna ne glede na to, proti komu je naperjena ali kdo jo izvaja.

Kazenski zakonik za takšno ravnanje predvideva sankcije, med drugim celo zaporno kazen. Pa se ta zakon dejansko kdaj izvaja? Kdo je odgovoren za pregon in kako pristojni ukrepajo v konkretnem primeru?

Ker so se incidenti zgodili na Celjskem, smo se obrnili na PU Celje in Okrožno državno tožilstvo v Celju.

Policija vodi postopek, tožilstvo (zaenkrat še) ne

Na PU Celje, kjer zoper (so)storilko vodijo postopek, so nam pojasnili: “V petek, 12. marca 2021, smo na Policijsko postajo Celje dobili prijavo zaposlene v frizerskem salonu, na vrata katerega so neznanci nalepili omenjeno nalepko. Zaposlena je v prijavi povedala, da je v salon, kljub temu, da je število oseb v salonu omejeno, vstopila neznana mlajša ženska in zaposleno in stranko vznemirila s političnim govorom. Ko je zapustila salon je zaposlena na vratih opazila nalepko in jo odstranila. To je edina prijava, ki smo jo dobili glede spornih nalepk. V omenjenem primeru še zbiramo obvestila. Po zbranih obvestilih bomo zadevo zaključili z ustreznim aktom.” Drugi primeri so ostali neprijavljeni, pravijo.

Frizerski salon je torej prijavil incident, ki ga policija preiskuje, po zaključenem postopku pa lahko pričakujemo, da bodo primer posredovali tožilstvu. Tam so nam povedali: “Na ODT v Celju zaenkrat še nismo prejeli ovadbe, ki bi se nanašala na primere, ki jih navajate, tako da so nam primeri, ki se pojavljajo po Sloveniji, poznani le iz poročanja medijev.”

Dejanja diskriminacije se lahko preganjajo na podlagi prijave ali po uradni dolžnosti, kar pomeni, da pristojni organ začne pregon brez prijave oškodovanca. A takšni primeri niso pogosti, pravijo na celjskem tožilstvu: “V večini primerov smo o kaznivih dejanjih seznanjeni s strani policije in oškodovancev, ki podajo kazenske ovadbe, le v redkih primerih postopamo na podlagi »glasu o kaznivem dejanju«, ki pride do nas.”

Vsi oškodovanci ne preganjajo storilcev

V zvezi s takšnimi in podobnimi primeri pa na PU Celje odgovarjajo: “Takšne situacije skrbno spremljamo in ustrezno ukrepamo. Izjemno smo pozorni in skrbno reagiramo tudi na grožnje, izrečene najvišjim predstavnikom države. Samo v lanskem letu so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje obravnavali osem kaznivih dejanj groženj, v katerih so bili kot oškodovanci najvišji predstavniki države. V petih primerih smo pet storilcev kazensko ovadili, v dveh primerih, v katerih oškodovanca nista predala predloga za pregon, smo o zadevi podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Celju, v eni zadevi smo podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, vendar zadevo preiskujemo še naprej.”

Kako pa so storilci navadno kaznovani? ODT Celje nam je podalo splošen odgovor, da so sankcije odvisne od vsakega primera in skladne s predpisanimi kaznimi, na odmero teh pa vplivajo olajševalne ali oteževalne okoliščine.

Organi pregona so torej seznanjeni s prisotno politično nestrpnostjo in diskriminacijo, a v veliki večini se pregon odvija po podani prijavi oškodovanca, bodisi neposredno na tožilstvo, bodisi policiji ali Zagovorniku načela enakosti, ki po zaključenih lastnih preiskavah posredujeta primere tožilstvu. Nato sledi sodni epilog. Vidimo pa, da v nekaterih primerih oškodovanci tudi nočejo preganjati storilcev (a policija kljub temu obvešča tožilstvo).

Takšno nekonfliktno stališče je po dostopnih informacijah zavzela tudi SDS, ki po dostopnih informacijah incidentov ni prijavila; tega nam tudi ni mogel potrditi noben vir znotraj stranke.

Kljub ukrepanju organov v javnosti prevladujejo dvojna merila

Že prejšnjič smo s pomočjo strokovnih gostov ugotovili, da gre v navedenem primeru za diskriminacijo, torej za kaznivo dejanje. Zgodba je večplastna: po eni strani razkriva fanatični aktivizem, ki se trudi gorečo nastrojenost proti vladi iz parlamentarnih soban razširiti po ulicah, hkrati pa iz tega lahko razberemo, da na naša vrata trka kulturna revolucija, ki se z namenom prevlade nad starimi vrednotami širi po zahodnem svetu.

V praksi se stroka skupaj s pristojnimi organi teh pojavov zaveda, jih obsoja in proti njim skladno z zakonom ukrepa. A žal diskriminacija v javnosti ni vedno merjena z enakimi vatli. Poglejmo preprost primer: ilegalnim prebežnikom naklonjeni aktivisti (in velik del politične levice) so pred časom za diskriminacijo označili to, da je policija zahtevala zakonit vstop na ozemlje Slovenije. Danes, ko retorika ideološko istega aktivizma širi sporočila v slogu tretjega rajha, diskriminacije ne vidijo. Na kratko: ko so policisti izvajali zakon, naj bi bilo to diskriminatorno. Ko so ga sami kršili, naj bi bilo to legitimno. Na žalost je tudi velika večina slovenske medijske krajine takšnim enostranskim interpretacijam odkrito naklonjena, skladno s potrebami političnega navijaštva.

Da SDS provokacij ni prijavila pristojnim organom, lahko ocenimo kot politično modro potezo. Zavzeli so nekonfliktno držo, s katero so presegli nivo pouličnega aktivizma in s tem preprečili nov politični razdor, ki jim je bil ponujen, obenem pa niso spodbudili lastnih “gorečnežev”, da bi na provokacije odgovarjali na enak način.

Postavlja pa se še eno vprašanje: kdaj bo slovenska leva politika o spoštovanju demokratičnih standardov med svojimi aktivisti obvestila Bruselj?

9 KOMENTARJI

  1. V demokraciji takšnih dejanj pač ne obravnava policija! V diktaturi je pa to možno! Nalepk ne odobravam, nekdo pač izraža svoje prepričanje! Tri okoli kepe so tudi kar konkretna grožnja, torej…..

  2. Taka obvestila dokazujejo LASTNIKOVO naravnanost in homofobijo.
    Take lokale je treba označiti in se jih na daleč izogibati. Segregacijo želijo slovenski levičarji zato, ker se želijo vrniti za 150, 100 ali za prenapeteže kar 70 let nazaj.
    Njihovi voditelji (LEVICA, SD) in priskledniki (LMŠ, SAB, del SMC-a, del DESUS-a) dokazujejo do so družbeni omejenci, asocialni osebki, ki imajo sposobnost tihega ropanje državnega denarja in predvsem nesposobni treznega razmisleka.
    Naslednji korak bodo falange omejencev na shodih in seveda njim všečne lutke, ki jih naši zakoni ne znajo opredeliti. Ni problem demonstriranja, problem je uničevanja in predvsem onemogočanja drugim normalno življenje.

  3. Korenine sovraštva do največje parlamentarne in trenutno vladajoče stranke SDS segajo precej daleč nazaj, saj se to stranko pogosto povsem nekritično in pristransko medijsko označuje za “desno”, celo “skrajno desno”, kar v naši populistični terminologiji zlahka pomeni že kar “fašistično”.
    Vsaj medijska soočenja pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami so navrgla celo unisono prakso medijskih spraševalcev, ki so predstavnike parlamentarnih strank nenehoma vsiljivo spraševali “Ali bi po volitvah sodelovali s SDS?” ter od njih terjali tako rekoč trajno zavezujoč odgovor. Mimogrede. Na ta odgovor se je pozneje skliceval tudi samo-odstopljeni premier Marijan Šarec, ki je verjel, da so bile zaobljube strankarskih prvakov SMC, Desusa idr. o nesodelovanju s SDS tako rekoč trajno zavezujoče in dosmrtne. Verjel je, da bo z lastnim odstopom izzval predčasne volitve in na njih povečal svoj volilni izplen, potem pa se je izkazalo, da je “skočil v prazen bazen”.
    Vztrajno lažno in sovražno prikazovanje stranke SDS v parlamentu, levičarskih medijih in med aktivisti nevladnih organizacij, sindikatov ter “spontanih” uličnih vstajnikov, performerjev in huliganov je očitno spodbudilo najbolj militantne pripadnike anarhistov, “mesečnikov” Levice in aktivistov Antife, da so začeli javno preganjati člane in simpatizerje največje parlamentarne stranke SDS, ki deluje v skladu z veljavno ustavo in zakonodajo v RS ter se dejavno bori za civilizacijske vrednote razvite EU.

  4. Tovariš Janez Janša kar naprej izziva in hujska svoje proti drugače mislečim,potem pa,ko dobi v odgovor,da je NEZAŽELEN,joka kakšna krivica se mu godi.
    Podpiram vse,kateri dobro v srcu mislijo in želijo dobro Sloveniji,da na kakršen koli način povejo:NOČEMO JANŠEVIZMA !!!

  5. dzi nu nje ja malo me skrbi, ker sem na vrata moje pisarne nalepil nalepko Prepovedan vstop Levici zlasti Kordišu in Violetki in SDS zlasti Mahniču.
    Ali me lahko doleti kazen, kajti ustava zagotavlja svobodo veroizpovedi kot tudi vseh ideoloških izmov.
    Verjetno bi moral počakati, da se Levica prepove z zakonom, tako bi verjetno vsaj ena nalepka ne bila proti ustavna.
    Kaj pa če bi zakon kršil ustavo kaj meni Krivic ?

  6. Zakaj si JANŠEVIKI na vrata svojih lokalov ne nalepijo nalepk s katerimi bi dokazovali svojo pripadnost,ampak nam z letaki smetijo po naših poštnih nabiralnikih ?
    Nalepijo naj si jih tudi na svoja čela,da bomo vedeli,kdo je okužen z JANŠEVIZMOM !!!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime