Lenart Rihar, Radio Ognjišče: Katalonci kot sredstvo

1
Uredništvo

Embed from Getty Images
Za katalonsko vprašanje je pri nas sorazmerno veliko zanimanja, kar pa ni samoumevno za razmere v katerih živimo, piše Lenart Rihar za Radio Ognjišče.

Rihar odgovor najde v prevladujočih medijih, kine delajo velikih zgodb iz slovenskega kriminala, so se pa razplamteli ob Kataloniji, kar je sprožil zadnji predsednik zveze komunistov, ki so mu drugi njegovi sledili.

Kot pojasni, lahko upravičeno sklepamo, da gre v nasprotovanju desnim – španska vlada namreč velja za nagnjeno v desno, podobno kot nekateri vodilni evropski politiki. »Dovolj je najmanjši odmik od ortodoksnih levičarskih agend, da je razlog za spodkopavanje tu,« zapiše.

»Ob vsem tem je zanimivo še nekaj: pri omembah avtokratskega Francovega režima ni nobenega Kaj torej kaže v Sloveniji povedati glede dogajanja na Iberskem polotoku? Ne bomo omalovaževali krhkosti Evropske zveze. Še manj ozemeljsko celovitost posameznih držav.

Slovenci to še posebej boleče občutimo, saj smo zaradi komunizma izgubili južno Koroško, Gorico in Trst z zaledjem in kajkavsko Istro. Zaradi njegovih posledic pa doživljamo nove izgube še z arbitražo. Državna teritorialna integriteta je torej pomembna, a vsekakor ne sega preko pravice narodov, da si življenje uredijo po svojih merah. Isto velja pri tehtanju ustavnih določb na eni strani in plebiscitarnih odločitvah na drugi,« zapiše Lenart Rihar v komentarju za Radio Ognjišče.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

1 komentar

  1. Govor pred referendumom katalonskega voditelja Pižemonta me je spominjal na govore Čaveza, Madura, pa tudi pokojni Castro bi lahko zahteval tantieme.
    Zastrigel sem z ušei in takoj pomislil: to se ne mor dobro končati.
    Vse bolj imam občutek, da je bil referendum bolj uvod v revolucijo, kot pa boj za osamosvojitev Katalonije.
    Da imam prav, so mi kmalu pritrdili naši vidni mnenjski voditelji s Kučanom na čelu, ko so v revolucionarni ihti začeli zbirati podpise pod peticio za samostojno Katalonijo.
    Našim upokojenim vodilnim političnim funkcionarjem leve provinience je potovanje po svetu skorajda onemogočeno. Tu in tam se jih ponudi priložnost udeležiti se kakšnega pogreba, sicer pa jih nihče ne vabi, nimajo možnosti sodelovati v mednarodnih forumih, nimajo možnosti sodelovati v sinekurah, ki prinašajo denar in zadovoljstvo ob mlatenju prazne slame. So zaprti v domač vsakdan. Samstojna Katalonija pa bi odprla možnost obiskovanja in sodelovanja z istomislečimi.
    V Kataloniji se Sloveija omenja, kot vzor.
    Najverjetneje pa večina Kataloncev ni nevednih, niti naivnih in vedo o Sloveniji nekaj več. Vedom kaj jih čaka, če stopijo po slovenski poti v samsotojnost.
    Verjetno so zvedeli, kako briljantno vlado nam je določil stric iz ozadja, ki bi utegnil podobno svetovati tudi Kataloncem. Potem bi Katalonija dobila podobno zdravstvo in čakalne vrste,kot jih imamo Sloveci. Dobila bi podobno sodstvo, pa šolstvo, pa banke, v kolikor ne bi pobegnile, bi lahko osamosvojitelji naluknajl iin se dvignili med bogataše. Če bi se Katalonci osamosvojili po vzoru Slovenije, bi lahko dobili tudi režimske medije, ki bi jim vcepljali v glavo , kako modro vodstvo imajo, kako se bori za delavske pravce, kako širi demokracijo, ki ne razlikuje spolov in se ne ukvarja s konzervativnimi družinami, kjer so ženske le stroji za rojevanje otrok. Mariskaj bi lahko osvobojeni Katalonci pridobili v Sloveniji. Prav podpisniki peticije, bi jim to nudili dobesedno zastonj.
    A glej ga zlomka. Prvi pobudniki in prvopdpisnik si je samo teden po junaškem dejanju izboril termin na TV, kjer je pojasnil, da se je prenaglil in da mu bo uspelo morda kdaj drugič. Žal pač ne na obletnico smrti velikega občudovalca, maskote Če Guevare.

Komentiraj