"Lektorirano" poročilo pokazalo, da so dokumenti o razmerah v članicah EU podvrženi širokemu urejanju

Foto: Foto: FB pisarne Evropskega parlamenta/Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Potem ko je evropska poslanka Romana Tomc včeraj razkrila, da je besedilo osnutka poročila delegacije Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine urejal tudi asistent slovenske poslanke Tanje Fajon, ki ni bila del delegacije in z osnutkom ne bi smela imeti nič, je šla t.i. afera asistent včeraj praktično mimo osrednjih slovenskih medijev.  Danes pa smo lahko brali pojasnila, da je takšno poseganje v poročila pravzaprav nekaj običajnega.

Z vprašanji smo se obrnili na Odbor LIBE, na kratko analizirali poročilo, ki ga je po navedbah Fajonove njen asistent »lektoriral«, v komentarju uredništva pa med drugim ugotavljamo, da če bi šlo za poslanca katere od strank z desnice, bi bila to v trenutku afera z dolgimi prispevki na začetku dnevnoinformativnih oddaj.

Tako pa gre za poseganje v dokument iz kabineta poslanke, ki je na misiji ni bilo, a si očitno želi aktualno slovensko vlado v Bruslju prikazati kot krivo za vse težave v državi, česar v osrednjih medijih pravzaprav ni nihče problematiziral. V osrednjem informativnem dnevniku smo tako lahko slišali le, da se je v zvezi s poročilom med Tomčevo in Fajonovo "vnel besedni spopad na Twitterju".

Poročilo o napadih na nevladne organizacije in neodvisne institucije, povečevanju negotovosti zaradi migrantov ...


Člani misije, ki so preverjali vladavino prava, svobodo medijev in boj proti korupciji, so po obisku Slovenije na novinarski konferenci izpostavili, da institucije v Sloveniji delujejo demokratično, zaznali so le globoko razdeljenost slovenske družbe.

V včeraj objavljenem poročilu pa ugotavljajo, da se v Sloveniji na nevladne organizacije dogajajo napadi brez primere, da se zanje krčijo javna sredstva, se dogajajo napadi na neodvisne institucije in kritične glasove (informacijski pooblaščenec, računsko sodišče, mediji) z namenom spodkopavanja institucij in nadzornih mehanizmov. Opozorili so na »zelo sovražno« retoriko, zlasti do neodvisnih medijev, poskuse vlade, da z zadrževanjem financiranja spodkoplje STA, pomanjkanje pravnih poti za obravnavo kršitev temeljnih pravic, pretirano uporabo vladnih odlokov od začetka pandemije, slab položaj romske skupnosti, sistemsko zavračanje pravice do azila ter množenje incidentov, kot je poškodovanje lastnine in povečevanje negotovosti v za migrante tranzitnih regijah.

V poročilu je med drugim brati tudi navedbe akademikov iz pogovora z mislijo, da vlada nima pravega vpliva na medije in civilno družbo, ker »naj bi bila« velika večina medijev na strani politične opozicije, pa tudi, da se je nestrpnost do nove vlade začela, še preden je bila ustanovljena; da je večina mainstream medijev proti sedanji vladi ter da sovražna sporočila prihajajo z obeh strani političnega spektra. Beremo lahko tudi, da je po oceni predsednika Ustavnega sodišča slovensko Ustavno sodišče neodvisno in avtonomno.

Poročilo glede na dolžino posameznih srečanj povedanemu namenja nesorazmerno količino prostora. Tak primer je na primer celostranski povzetek 45-minutnega pogovora z informacijsko pooblaščenko, ki je glede na oceno odbora povedala veliko več tehtnega kot v dveh urah in pol skupina sedmih novinarjev in urednikov, ki so jim namenili približno pet odstavkov - od tega je bilo pol prostora namenjenega STA, druga polovica AKOS-u, medtem ko na primer iz nagovora urednika Domovine Roka Čakša ali pa novinarja TV Slovenija Jožeta Možine v poročilu ni niti besede.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1461569582016126978

Odbor LIBE pojasnjuje postopek


Z novinarskimi vprašanji smo se obrnili tudi na Odbor LIBE ter jih povprašali, kako komentirajo dejstvo, da je asistent poslanke Tanje Fajon dokument urejal, ter njeno razlago, da je vnesel zgolj slovnične popravke. Vprašali smo tudi, ali odbor nima profesionalnih lektorjev in kaj dejstvo, da je asistent poslanke Tanje Fajon poročilo urejal, pomeni za njegovo vsebino.

Odgovorili so nam z razlago o postopku priprave poročila. Po njej prvi osnutek poročila pripravlja predsednik delegacije skupaj s sodelujočimi člani. Tega nato razpošljejo vsem svetovalcem političnih skupin, ki podajo povratne informacije, običajno v posvetovanju s poslancem, ki je v misiji sodeloval. Takšno poročilo nato predsednik delegacije predloži preostalim sodelujočim poslancem, da se dokonča na politični ravni, nato je predloženo vsem svetovalcem političnih skupin, ki so lahko odgovorili in si ogledali komentarje, pri čemer vsaka politična skupina svoje skupinske pripombe in prispevke k osnutku pripravi v skladu s svojimi praksami in delovnimi metodami. Ob koncu postopka se s poročilom na seji odbora seznanijo vsi člani odbora.

Glede na odziv je torej poročilo nazadnje delo ne le članov delegacije oz. odbora LIBE (Tanja Fajon je nadomestna članica odbora), ampak je delo vseh političnih skupin, ki lahko nato poročilo poljubno komentirajo in urejajo.

https://twitter.com/Libertarec/status/1461613302820261890

Za Delo je afero komentirala tudi vodja misije, nizozemska poslanka Sophie in 't Veld. Kot je dejala, je mogoče, da se Tomčeva, ki je bila članica misije, ne strinja z delom teksta, saj je upravičena do svojih pogledov, da pa je njena stranka (EPP) podala svoje predloge in komentarje ter se nazadnje o poročilu strinjala.

Glede na odziv evropske poslanke Romane Tomc, ki je bila del misije, da sama poročila ni potrdila, da se je »pripravljalo za zaprtimi vrati«, »očitno z namenom diskreditacije slovenske vlade«, pa je končni dokument očitno precej obšel že člane misije LIBE, ki so bili v Sloveniji in se s stanjem v državi najbolje seznanili. Poročilo je bilo torej nazadnje produkt tako članov misije kot tudi komentarjev in dodatkov poslancev, svetovalcev in koordinatorjev, ki z misijo niso imeli nič. Kolikšna je relevantnost tako nastalega poročila, presodite sami.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1461348096143605767

KOMENTAR: Uredništvo
Poročila, na katera je mogoče vplivati od zunaj, izgubijo verodostojnost
Glede na objave v slovenskih medijih je bilo »lektoriranje« poročila o misiji LIBE v Sloveniji bolj Twitter prepir med Romano Tomc in Tanjo Fajon, ki bi se sicer kot nečlanica misije zaradi konflikta interesov iz komentiranja in popravljanja morala izločiti, prav tako tudi njen asistent. A če bi bila situacija obrnjena in bi v dokument posegal kateri od poslancev desnih strank z interesom vplivanja, bi to hitro preraslo najmanj v temo za naslednjo oddajo Tarča. A gotovo je od tega dejstva večji dejanski problem postopek priprave omenjenega poročila, ki ne le, da glede na navedbe članic odbora, da Slovenija nima kakšnih posebnih težav, niti ne upošteva vseh, ampak le določene, ampak je produkt političnega usklajevanja, pripomb in dodatkov tistih, ki jih na misiji ni bilo in bi le radi »lektorirali«. Tak način pisanja in sprejemanja poročil, ki v praksi izključijo stališča, ki se ne skladajo z določenim političnim pogledom, a so nato podlaga za nadaljnje ukrepe proti posamezni članici, je za EU sporen. Tovrstne misije o ugotavljanju stanja v državi pa se zaradi njega kažejo kot nepotrebna potrata javnega denarja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike