Le vkup proti delitvam

Ob včerajšnji naznanitvi gibanja Povežimo Slovenijo s strani Nade Pavšer pod idejnim vodstvom Andreja Čuša iz stranke Zelenih ter Marjana Podobnika iz Slovenske ljudske stranke, in kar nekoliko panični naznanitvi nove zelene stranke pod vodstvom Jureta Lebna v Delu, se je zavoljo boljšega razumevanja tovrstnih napovedi, treba zazreti v naravo slovenskega političnega prostora.


Posnetek komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.




Če sklepamo po letih vladanja pod vodstvom premierja, ki je prihajal desno od sredine, lahko ugotovimo, da je politični prostor izrazito neuravnotežen. Čez prst, takih let je bilo dobrih 8 v zadnji tridesetletni demokratični slovenski zgodovini. Tej tezi pritrjuje tudi dejstvo, da so stranke desno od sredine samostojno dosegle večino v parlamentu (oz. točno 50 odstotkov) leta 1996 in nikoli več. Da so stranke zavestno vstopile v volitve z napovedjo povezovanja preko spektra in tradicionalne delitve levo-desno, in bile pri tem zmagovite, pa se je v zgodilo natanko enkrat, in sicer s koalicijo Demos.

Gibanje Povežimo Slovenijo ubira podobne korake, kot jih je Demos. Vsaj glede na napovedi, vanj vabijo ljudi različnih svetovnonazorskih opredelitev in razmišljanj, kjer je edini skupni imenovalec spoštovanje slovenske ustave. Prvi korak simbolnega povezovanja sta tako denimo včeraj storila prvaka strank, ki sta svetovnonazorsko bistveno različni, a bosta predvsem na področju trajnosti iskali skupne rešitve. Za bolje podajanje ocene uspešnosti takega koncepta v slovenski politiki, pa je treba razumeti še nekatere procese, ki so se v političnem prostoru vzpostavili po letu 2000.

Z zatonom nekaterih klasičnih strank konec devetdesetih, so se na novo vzpostavila razmerja moči. Desno od sredine so stvari zaradi nespretnosti krščanske demokracije postale predvidljive. Medtem pa na levi strani vse od razpada stranke LDS, pravega vodstva praktično ni bilo več. Vse od tedaj, je nekdanje volilno telo LDS permutiralo v novih obrazih. Ti pa so vsi po vrsti, zaradi šibke vrednostne podlage, politično telo motivirali izključno z demonizacijio nekaterih političnih likov (beri Janeza Janše). Verjetno je varno trditi, da bosta sprega Jureta Lebna in Vladimirja Prebiliča del taistega procesa.
Zavoljo večje uravnoteženosti političnega prostora in preseganja delitev, bi bilo koristno, da bi gibanjem te vrste uspelo.

Povežimo Slovenijo


Novoustanovljeno gibanje vstopa v zapletene razmere. Te takim pobudam, zaradi ohranjanja razmerij moči, niso ravno naklonjene. Na desnem polu so bili poskusi praviloma že vnaprej soočeni z nerazumevanjem naravnih zaveznikov, pa čeprav so bili po drugi strani nujno potrebni za lažje oblikovanje vlade. Pobude so dokaj hitro izzvenele, primer Virantove liste pa nas je naučil tudi, da zgolj ekonomsko vezivo za oblikovanje trajnih politik ne zadostuje, temveč mora biti močno izražena tudi vrednostna podstat.

Vseeno pa gre pri najavi gibanja Povežimo Slovenijo za pomembno razliko. Akterji niso novinci, prav tako pa imajo za seboj veliko izkušenj političnih spotikanj. Na eni strani imamo starosto slovenske pomladne politike 90ih let, na drugi pa nekdanjega poslanca, ki je dal skozi šolo verjetno najbolj organizirane politične stranke pri nas. Preprosta politična matematika nakazuje, da bi samo povezava SLS, Čuša in Kanglerja, utegnila nabrati slabih 40.000 glasov, kolikor je potrebnih za preboj v parlament.

Zavoljo večje uravnoteženosti političnega prostora in preseganja delitev, bi bilo koristno, da bi gibanjem te vrste uspelo. Veliko pa bo seveda odvisno od kredibilnosti trditev glavnih akterjev ter tega, kdo bo pripravljen nositi breme napadov večinskih medijev na eni in polen naravnih zaveznikov na drugi strani.

Pa srečno!



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike