Le vkup proti delitvam

Škoda - ideja je dobra, vendar ne s temi obrazi. Pa še stranki SDS bi na volitvah odvzeli nekaj glasov.

Strinjam se s Karantancem!

Po eni strani demokratični pol ve, da mora razširiti ponudbo, saj sta SDS in NSI premalo za formiranje stabilnejše sredinske vlade, po drugi strani pa se zdi, da so nekatere poteze tudi tega Gibanja malo nepremišljene.

Reporter je tako že objavil njihovo prvo ''napako'':
https://reporter.si/clanek/slovenija/meh-o-svojem-nastopu-v-videu-gibanja-povezimo-slovenijo-moja-izjava-izjava-o-povezovanju-je-bila-izrabljena-844984
Predsednik OZS Branko Meh se je tako od video gradiva že distanciral.

Gibanju zato nedvomno ne bo lahko, saj je avtor pravilno ocenil, da z ene strani nanj gledajo sumničavo na desnici. V primeru uspeha bi se NSI upravičeno lahko zbala, da bi ji Gibanje kljub uspešnemu delu v vladi odvzelo procente in bi se ji parlamentarna rast znova odmaknila. Na drugi strani anti-Janševci npr. 'dzi nu nje ja' že paničarijo, da je Gibanje ''podaljšek'' Janše. Tako, da so očitno že med kladivom in nakovalom :)

Ampak navsezadnje se vprašajmo: zakaj vse spljuvati že v štartu?

V samostojni, demokratični in večstrankarski RS imamo še po treh desetletjih prakticiranja večstrankarske parlamentarne demokracije izjemno hude težave z notranjo demokracijo celo med parlamentarnimi političnimi strankami, saj so prepogosto personificirane kar z osebo predsednika stranke. Imamo celo stranke, ki se eksotično in brez primere med članicami EU imenujejo kar po predsedniku/predsednici (LMŠ, SAB, pred časom tudi SMC).
Neredko se na volitvah za strankarskega predsednika pojavlja en sam kandidat, kar dodatno kaže šibko notranjo demokracijo in vsaj minimalni znotraj-strankarski demokratični pluralizem, ustvarjalno politično konkurenco in strpnost med različnimi protagonisti znotraj skupnega statuta in političnega programa posamezne stranke. Večina strank, celo parlamentarnih, ima za silo razvito le "centralo" v glavnem mestu in nemara še nekaj podružnic v močnejših deželnih središčih, "politično pokrivanje" vseh delov RS pa je praviloma popolnoma zanemarjeno.
Vse omenjeno je že samo po sebi slab obet za vsako tvorno, odgovorno, strpno in požrtvovalno sodelovanje med kolikor toliko jasno politično profiliranimi političnimi strankami ter njihovimi demokratično izvoljenimi predstavniki in zastopniki. Politične stranke, ki nastopajo v "novo-komponiranem" političnem gibanju "Povežimo se!" v vsem tem niso nikakršna izjema.
Za zdaj lahko torej govorijo le o verbalnem in načelnem pozitivnem hotenju prvakov strank, o njihovih osebnih namerah, šele čas pa bo pokazal, ali gre za znotraj udeleženih strank domišljeno, demokratično in večinsko sprejeto sodelovanje, ki resnično temelji na širokem konsenzu in podpori večine članstva teh strank in njihovih simpatizerjev ter na predpostavki, da se je za višjo raven političnega pluralizma in dejavne demokracije v RS mogoče odgovorno in učinkovito zavzemati le z več kakovostnega političnega pluralizma in demokracije znotraj posameznih političnih strank in seveda tudi znotraj novega gibanja "Povežimo se!".
Žal posebnega zaupanja v novo politično gibanje ne vzbuja javna napoved, da bodo že kmalu napovedali svojo alternativno kandidaturo za predsednika vlade ter s tem konkurirali aktualnemu sistematičnemu in vztrajnemu rušenju legalne in legitimne vlade RS s strani opozicijske združbe samooklicanih "kulcev" (Erjavec, Šarec, Fajon, Mesec, Bratušek). Kot je videti, bi tudi oni želeli "graditi hišo od strehe navzdol", kar ne obeta ravno prepričljive politične odgovornosti, premišljenosti, dolgoročne strateške usmerjenosti in predvsem postopnosti.

Mene zanima, kakšna je razlika med SLS in Kakglerjevo SLS, Šrotom in Pivčevo in... Nobene bistvene. Razen tega, da se šefi drugače pišejo in so rojeni na različne datume, so razlike med njimi popolnoma nebistvene. Ne prinašajo nič novega. Isti vrednostni podstat. Zakaj bi jih volili, če imamo že isti vrednostni sistem v parlamentu? Izven parlamentarci bi se med seboj povezovali, ne bi se pa povezali z obstoječimi parlamentarnimi strankami. Pa razumi, kdor more! To povezovanje razdrobljenega prostora je samo utrjevanje razdrobljenosti.

Tole s slovenskim političnim prostorom je prava slika Slovenije: vsi isti hočejo biti vsi različni. Ob tem pa (razen nekaj izjem, npr. Lukšič, Janša, Petrič...) sploh ne razumejo, kaj je to politika kaj so politična vprašanja, zakaj imamo politike in kakšno obrt naj bi obvladali. Vse se pomeša v neko čorbo. In to imamo v parlamentu in izvršilni veji oblasti in včasih še na Ustavnem sodišču. Tudi tam včasih nič ne razumejo.
Podstat vsake stranke je vrednostni sistem, ki ga zagovarja. Temu lahko rečemo tudi ideologija stranke. A ta beseda je osovražena in se nepravilno ali zlonamerno uporablja za utišanje nasprotnika. Samo za primer : zahteva vlade, da STA predloži zahtevane dokumente, da se doseže transparentnost financiranja in trošenja proračunskih sredstev, se označi za "odpiranje ideoloških tem". Za božjo voljo, kakšno zvezo ima to z ideologijo? Edino zvezo, ki jo ima je upravno finačna in mora zanimati predvsem budžetnega ministra, pa morda še računsko sodišče. Vidite, kako vse pomešamo, kot, da bi imeli politike in medije s posebnimi potrebami.

"stranke desno od sredine samostojno dosegle večino v parlamentu (oz. točno 50 odstotkov) leta 1996 in nikoli več"

Leta 2004 so pomladne stranke prav tako samostojno dosegle 50 odstotkov sedežev v parlamentu.

POVEZOVANJE različnih stran je koristno.
Toda, kadar so akterji povezovanja zelo različni, je nevarnost razpada. Toda vredno je poskusiti.

Gibanju želim srečo in uspešno delo, pri ANIMIRANJU tistih volilcev, ki so zadnja leta ostajali doma!

Kjer je zraven M. Podobnik, mojega glasu nimajo. Se je pač že imel priložnost izkazat in pokazat svoj napuh . Škoda.

Gre za razumevanje in taktiko političnega dela. Če zanemarimo tki sredino, ki je politično "mokra voda", imamo na desni strani NSI in SDS (in neparlamentarno SLS), na levi strani SD in Levico. Vse ostalo so politični projekti, ki prej ali slej razpadejo zaradi notranjih tenzij nesposobnih osebkov. Poglejte države z dolgo demokratično tradicijo, več ali manj gre za dve prevladujoči stranki z jasno politično opredelitvijo in vizijo. Slovenija ima na desni strani političnega pola dve etablirani stranki, s SLS celo tri. Če ta množica različnih osebkov želi korektno in s politično jasno opredeljeno vizijo sodelovati, ima na razpolago že ustrezen političen organizacijski okvir.

Zamisel je odlična.

Ker protagonisti ideje niso pravi, pa ne pričakujem veliko izplena.