Le vkup proti delitvam
Ob včerajšnji naznanitvi gibanja Povežimo Slovenijo s strani Nade Pavšer pod idejnim vodstvom Andreja Čuša iz stranke Zelenih ter Marjana Podobnika iz Slovenske ljudske stranke, in kar nekoliko panični naznanitvi nove zelene stranke pod vodstvom Jureta Lebna v Delu, se je zavoljo boljšega razumevanja tovrstnih napovedi, treba zazreti v naravo slovenskega političnega prostora.
Če sklepamo po letih vladanja pod vodstvom premierja, ki je prihajal desno od sredine, lahko ugotovimo, da je politični prostor izrazito neuravnotežen. Čez prst, takih let je bilo dobrih 8 v zadnji tridesetletni demokratični slovenski zgodovini. Tej tezi pritrjuje tudi dejstvo, da so stranke desno od sredine samostojno dosegle večino v parlamentu (oz. točno 50 odstotkov) leta 1996 in nikoli več. Da so stranke zavestno vstopile v volitve z napovedjo povezovanja preko spektra in tradicionalne delitve levo-desno, in bile pri tem zmagovite, pa se je v zgodilo natanko enkrat, in sicer s koalicijo Demos.
Gibanje Povežimo Slovenijo ubira podobne korake, kot jih je Demos. Vsaj glede na napovedi, vanj vabijo ljudi različnih svetovnonazorskih opredelitev in razmišljanj, kjer je edini skupni imenovalec spoštovanje slovenske ustave. Prvi korak simbolnega povezovanja sta tako denimo včeraj storila prvaka strank, ki sta svetovnonazorsko bistveno različni, a bosta predvsem na področju trajnosti iskali skupne rešitve. Za bolje podajanje ocene uspešnosti takega koncepta v slovenski politiki, pa je treba razumeti še nekatere procese, ki so se v političnem prostoru vzpostavili po letu 2000.
Z zatonom nekaterih klasičnih strank konec devetdesetih, so se na novo vzpostavila razmerja moči. Desno od sredine so stvari zaradi nespretnosti krščanske demokracije postale predvidljive. Medtem pa na levi strani vse od razpada stranke LDS, pravega vodstva praktično ni bilo več. Vse od tedaj, je nekdanje volilno telo LDS permutiralo v novih obrazih. Ti pa so vsi po vrsti, zaradi šibke vrednostne podlage, politično telo motivirali izključno z demonizacijio nekaterih političnih likov (beri Janeza Janše). Verjetno je varno trditi, da bosta sprega Jureta Lebna in Vladimirja Prebiliča del taistega procesa.
Novoustanovljeno gibanje vstopa v zapletene razmere. Te takim pobudam, zaradi ohranjanja razmerij moči, niso ravno naklonjene. Na desnem polu so bili poskusi praviloma že vnaprej soočeni z nerazumevanjem naravnih zaveznikov, pa čeprav so bili po drugi strani nujno potrebni za lažje oblikovanje vlade. Pobude so dokaj hitro izzvenele, primer Virantove liste pa nas je naučil tudi, da zgolj ekonomsko vezivo za oblikovanje trajnih politik ne zadostuje, temveč mora biti močno izražena tudi vrednostna podstat.
Vseeno pa gre pri najavi gibanja Povežimo Slovenijo za pomembno razliko. Akterji niso novinci, prav tako pa imajo za seboj veliko izkušenj političnih spotikanj. Na eni strani imamo starosto slovenske pomladne politike 90ih let, na drugi pa nekdanjega poslanca, ki je dal skozi šolo verjetno najbolj organizirane politične stranke pri nas. Preprosta politična matematika nakazuje, da bi samo povezava SLS, Čuša in Kanglerja, utegnila nabrati slabih 40.000 glasov, kolikor je potrebnih za preboj v parlament.
Zavoljo večje uravnoteženosti političnega prostora in preseganja delitev, bi bilo koristno, da bi gibanjem te vrste uspelo. Veliko pa bo seveda odvisno od kredibilnosti trditev glavnih akterjev ter tega, kdo bo pripravljen nositi breme napadov večinskih medijev na eni in polen naravnih zaveznikov na drugi strani.
Pa srečno!
Posnetek komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.
Če sklepamo po letih vladanja pod vodstvom premierja, ki je prihajal desno od sredine, lahko ugotovimo, da je politični prostor izrazito neuravnotežen. Čez prst, takih let je bilo dobrih 8 v zadnji tridesetletni demokratični slovenski zgodovini. Tej tezi pritrjuje tudi dejstvo, da so stranke desno od sredine samostojno dosegle večino v parlamentu (oz. točno 50 odstotkov) leta 1996 in nikoli več. Da so stranke zavestno vstopile v volitve z napovedjo povezovanja preko spektra in tradicionalne delitve levo-desno, in bile pri tem zmagovite, pa se je v zgodilo natanko enkrat, in sicer s koalicijo Demos.
Gibanje Povežimo Slovenijo ubira podobne korake, kot jih je Demos. Vsaj glede na napovedi, vanj vabijo ljudi različnih svetovnonazorskih opredelitev in razmišljanj, kjer je edini skupni imenovalec spoštovanje slovenske ustave. Prvi korak simbolnega povezovanja sta tako denimo včeraj storila prvaka strank, ki sta svetovnonazorsko bistveno različni, a bosta predvsem na področju trajnosti iskali skupne rešitve. Za bolje podajanje ocene uspešnosti takega koncepta v slovenski politiki, pa je treba razumeti še nekatere procese, ki so se v političnem prostoru vzpostavili po letu 2000.
Z zatonom nekaterih klasičnih strank konec devetdesetih, so se na novo vzpostavila razmerja moči. Desno od sredine so stvari zaradi nespretnosti krščanske demokracije postale predvidljive. Medtem pa na levi strani vse od razpada stranke LDS, pravega vodstva praktično ni bilo več. Vse od tedaj, je nekdanje volilno telo LDS permutiralo v novih obrazih. Ti pa so vsi po vrsti, zaradi šibke vrednostne podlage, politično telo motivirali izključno z demonizacijio nekaterih političnih likov (beri Janeza Janše). Verjetno je varno trditi, da bosta sprega Jureta Lebna in Vladimirja Prebiliča del taistega procesa.
Zavoljo večje uravnoteženosti političnega prostora in preseganja delitev, bi bilo koristno, da bi gibanjem te vrste uspelo.
Povežimo Slovenijo
Novoustanovljeno gibanje vstopa v zapletene razmere. Te takim pobudam, zaradi ohranjanja razmerij moči, niso ravno naklonjene. Na desnem polu so bili poskusi praviloma že vnaprej soočeni z nerazumevanjem naravnih zaveznikov, pa čeprav so bili po drugi strani nujno potrebni za lažje oblikovanje vlade. Pobude so dokaj hitro izzvenele, primer Virantove liste pa nas je naučil tudi, da zgolj ekonomsko vezivo za oblikovanje trajnih politik ne zadostuje, temveč mora biti močno izražena tudi vrednostna podstat.
Vseeno pa gre pri najavi gibanja Povežimo Slovenijo za pomembno razliko. Akterji niso novinci, prav tako pa imajo za seboj veliko izkušenj političnih spotikanj. Na eni strani imamo starosto slovenske pomladne politike 90ih let, na drugi pa nekdanjega poslanca, ki je dal skozi šolo verjetno najbolj organizirane politične stranke pri nas. Preprosta politična matematika nakazuje, da bi samo povezava SLS, Čuša in Kanglerja, utegnila nabrati slabih 40.000 glasov, kolikor je potrebnih za preboj v parlament.
Zavoljo večje uravnoteženosti političnega prostora in preseganja delitev, bi bilo koristno, da bi gibanjem te vrste uspelo. Veliko pa bo seveda odvisno od kredibilnosti trditev glavnih akterjev ter tega, kdo bo pripravljen nositi breme napadov večinskih medijev na eni in polen naravnih zaveznikov na drugi strani.
Pa srečno!
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
12 komentarjev
STAJERKA2021
Škoda - ideja je dobra, vendar ne s temi obrazi. Pa še stranki SDS bi na volitvah odvzeli nekaj glasov.
Strinjam se s Karantancem!
Rajko Podgoršek
Po eni strani demokratični pol ve, da mora razširiti ponudbo, saj sta SDS in NSI premalo za formiranje stabilnejše sredinske vlade, po drugi strani pa se zdi, da so nekatere poteze tudi tega Gibanja malo nepremišljene.
Reporter je tako že objavil njihovo prvo ''napako'':
https://reporter.si/clanek/slovenija/meh-o-svojem-nastopu-v-videu-gibanja-povezimo-slovenijo-moja-izjava-izjava-o-povezovanju-je-bila-izrabljena-844984
Predsednik OZS Branko Meh se je tako od video gradiva že distanciral.
Gibanju zato nedvomno ne bo lahko, saj je avtor pravilno ocenil, da z ene strani nanj gledajo sumničavo na desnici. V primeru uspeha bi se NSI upravičeno lahko zbala, da bi ji Gibanje kljub uspešnemu delu v vladi odvzelo procente in bi se ji parlamentarna rast znova odmaknila. Na drugi strani anti-Janševci npr. 'dzi nu nje ja' že paničarijo, da je Gibanje ''podaljšek'' Janše. Tako, da so očitno že med kladivom in nakovalom :)
Ampak navsezadnje se vprašajmo: zakaj vse spljuvati že v štartu?
Kraševka
To je dobro vprašanje. Na dolgi rok, je povezovanje pozitivno. Če bo registrirana stranka, bo to, ko bodo izvolili predsednika - pokazalo ali bo to pripomoglo k DEMOKRACIJI Slovenije. Praksa je pokazala, da so Demokraciji bolj zavezani DESNI. Levi pa, tudi če so "na videz" v Desni stranki (alla nekoč Turnšek), pa nikoli ne volijo te stranke (tako tudi Desus), ampak le Levico.
helena_3
Predvsem bodo potrebovali zvrhano mero znanja - in tudi prave ponižnosti. Ne tiste, ki klečeplazi, ampak tiste, ki v sebi zatira egocentričnost. Malo sem skeptična glede tega zadnjega. Malo me skrbi, da bomo dobili novi KUL z drugačnim predznakom. S tem bodo dosegli ravno nasprotno od zaželenega - potrdili bodo stavek "vsi so isti" in poslali veter v jadra levičarjem. Nisem prepričana, da se zavedajo odgovornosti poti, na katero se podajajo. Sicer jim želim uspeh, predvsem pa veliko modrosti. Ideja je prava.
Alojzij Pezdir
V samostojni, demokratični in večstrankarski RS imamo še po treh desetletjih prakticiranja večstrankarske parlamentarne demokracije izjemno hude težave z notranjo demokracijo celo med parlamentarnimi političnimi strankami, saj so prepogosto personificirane kar z osebo predsednika stranke. Imamo celo stranke, ki se eksotično in brez primere med članicami EU imenujejo kar po predsedniku/predsednici (LMŠ, SAB, pred časom tudi SMC).
Neredko se na volitvah za strankarskega predsednika pojavlja en sam kandidat, kar dodatno kaže šibko notranjo demokracijo in vsaj minimalni znotraj-strankarski demokratični pluralizem, ustvarjalno politično konkurenco in strpnost med različnimi protagonisti znotraj skupnega statuta in političnega programa posamezne stranke. Večina strank, celo parlamentarnih, ima za silo razvito le "centralo" v glavnem mestu in nemara še nekaj podružnic v močnejših deželnih središčih, "politično pokrivanje" vseh delov RS pa je praviloma popolnoma zanemarjeno.
Vse omenjeno je že samo po sebi slab obet za vsako tvorno, odgovorno, strpno in požrtvovalno sodelovanje med kolikor toliko jasno politično profiliranimi političnimi strankami ter njihovimi demokratično izvoljenimi predstavniki in zastopniki. Politične stranke, ki nastopajo v "novo-komponiranem" političnem gibanju "Povežimo se!" v vsem tem niso nikakršna izjema.
Za zdaj lahko torej govorijo le o verbalnem in načelnem pozitivnem hotenju prvakov strank, o njihovih osebnih namerah, šele čas pa bo pokazal, ali gre za znotraj udeleženih strank domišljeno, demokratično in večinsko sprejeto sodelovanje, ki resnično temelji na širokem konsenzu in podpori večine članstva teh strank in njihovih simpatizerjev ter na predpostavki, da se je za višjo raven političnega pluralizma in dejavne demokracije v RS mogoče odgovorno in učinkovito zavzemati le z več kakovostnega političnega pluralizma in demokracije znotraj posameznih političnih strank in seveda tudi znotraj novega gibanja "Povežimo se!".
Žal posebnega zaupanja v novo politično gibanje ne vzbuja javna napoved, da bodo že kmalu napovedali svojo alternativno kandidaturo za predsednika vlade ter s tem konkurirali aktualnemu sistematičnemu in vztrajnemu rušenju legalne in legitimne vlade RS s strani opozicijske združbe samooklicanih "kulcev" (Erjavec, Šarec, Fajon, Mesec, Bratušek). Kot je videti, bi tudi oni želeli "graditi hišo od strehe navzdol", kar ne obeta ravno prepričljive politične odgovornosti, premišljenosti, dolgoročne strateške usmerjenosti in predvsem postopnosti.
Friderik
Mene zanima, kakšna je razlika med SLS in Kakglerjevo SLS, Šrotom in Pivčevo in... Nobene bistvene. Razen tega, da se šefi drugače pišejo in so rojeni na različne datume, so razlike med njimi popolnoma nebistvene. Ne prinašajo nič novega. Isti vrednostni podstat. Zakaj bi jih volili, če imamo že isti vrednostni sistem v parlamentu? Izven parlamentarci bi se med seboj povezovali, ne bi se pa povezali z obstoječimi parlamentarnimi strankami. Pa razumi, kdor more! To povezovanje razdrobljenega prostora je samo utrjevanje razdrobljenosti.
Friderik
Tole s slovenskim političnim prostorom je prava slika Slovenije: vsi isti hočejo biti vsi različni. Ob tem pa (razen nekaj izjem, npr. Lukšič, Janša, Petrič...) sploh ne razumejo, kaj je to politika kaj so politična vprašanja, zakaj imamo politike in kakšno obrt naj bi obvladali. Vse se pomeša v neko čorbo. In to imamo v parlamentu in izvršilni veji oblasti in včasih še na Ustavnem sodišču. Tudi tam včasih nič ne razumejo.
Podstat vsake stranke je vrednostni sistem, ki ga zagovarja. Temu lahko rečemo tudi ideologija stranke. A ta beseda je osovražena in se nepravilno ali zlonamerno uporablja za utišanje nasprotnika. Samo za primer : zahteva vlade, da STA predloži zahtevane dokumente, da se doseže transparentnost financiranja in trošenja proračunskih sredstev, se označi za "odpiranje ideoloških tem". Za božjo voljo, kakšno zvezo ima to z ideologijo? Edino zvezo, ki jo ima je upravno finačna in mora zanimati predvsem budžetnega ministra, pa morda še računsko sodišče. Vidite, kako vse pomešamo, kot, da bi imeli politike in medije s posebnimi potrebami.
GroKo
"stranke desno od sredine samostojno dosegle večino v parlamentu (oz. točno 50 odstotkov) leta 1996 in nikoli več"
Leta 2004 so pomladne stranke prav tako samostojno dosegle 50 odstotkov sedežev v parlamentu.
Kraševka
POVEZOVANJE različnih stran je koristno.
Toda, kadar so akterji povezovanja zelo različni, je nevarnost razpada. Toda vredno je poskusiti.
Gibanju želim srečo in uspešno delo, pri ANIMIRANJU tistih volilcev, ki so zadnja leta ostajali doma!
oakhrast
Kjer je zraven M. Podobnik, mojega glasu nimajo. Se je pač že imel priložnost izkazat in pokazat svoj napuh . Škoda.
lojze19
Gre za razumevanje in taktiko političnega dela. Če zanemarimo tki sredino, ki je politično "mokra voda", imamo na desni strani NSI in SDS (in neparlamentarno SLS), na levi strani SD in Levico. Vse ostalo so politični projekti, ki prej ali slej razpadejo zaradi notranjih tenzij nesposobnih osebkov. Poglejte države z dolgo demokratično tradicijo, več ali manj gre za dve prevladujoči stranki z jasno politično opredelitvijo in vizijo. Slovenija ima na desni strani političnega pola dve etablirani stranki, s SLS celo tri. Če ta množica različnih osebkov želi korektno in s politično jasno opredeljeno vizijo sodelovati, ima na razpolago že ustrezen političen organizacijski okvir.
MEFISTO
Zamisel je odlična.
Ker protagonisti ideje niso pravi, pa ne pričakujem veliko izplena.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.