Le Penova zamudila zadnji vlak, Macron verjetno v zavezništvo z desno sredino

vir: Wikimedia


Tako kot smo se včeraj Slovenci odpravili na volišča, so tudi Francozi včeraj odšli na volitve, kjer so v drugem krogu letošnjih predsedniških volitev odločali o prihodnosti svoje države. Na teh volitvah je dosedanjemu predsedniku republike Emmanuelu Macronu (kot so napovedovale vse javnomnenjske raziskave in analitiki) uspelo dobiti drugi 5 letni predsedniški mandat, ki bo tudi njegov zadnji. Kljub temu, da je Macron premagal skrajno desno kandidatko Marine Le Pen z 58% glasovi proti 42% glasovom, se zdi njegova zmaga pirova.

Spomnimo, da je pred 5 leti Macron premagal Marine Le Pen s 66% glasov, s tem da se je takrat drugega kroga udeležilo več volivcev kot letos. A četudi sta Macron in njegova vlada včeraj praznovala ponovno zmago, pot do popolnega nadaljevanja oblasti še ni zagotovljen, saj se bodo junija Francozi odpravili na parlamentarne volitve. Čeprav se zdi, da ima trenutno zagotovljeno večino v francoskem parlamentu, mu junija grozita enotni listi s strani leve in skrajne desne opcije, ki imata nekaj možnosti, za to da mu odvzameta sedanjo parlamentarno večino. Včerajšnja Macronova zmaga vseeno potrjuje njegovo politično karizmo in spretnost, vendar to ne pomeni, da bo njegov novi mandat zaradi tega kaj lažji. Nasprotno, naslednja leta bodo verjetno še težja kot leta prvega petletnega mandata.

Zgodovinski rezultat za skrajno desnico


Čeprav je Le Penova doživela že tretji poraz na predsedniških volitvah, pa je treba povedati, da je njena politična opcija dosegla najboljši rezultat od konca druge svetovne vojne naprej. Kot smo že omenili v članku o rezultatih prvega kroga francoskih predsedniških volitvah pred dvema tednoma, je v prvem krogu Le Penova stavila na bolj levo populistično taktiko v upanju, da bo uspela združiti anti-Macronov volilni blok okoli sebe. A kot smo že razložili v prvem članku, je bil njen boj že v naprej izgubljen, saj je celotna leva politika neposredno ali posredno podprla Macrona. Kljub temu je treba priznati, da je Le Penova izboljšala svoj rezultat (svojo podporo je povečala iz 33% na 41%) in svojo politično retoriko, kar se je lahko videlo v njenem zadnjem televizijskem soočenju z Macronom prejšnji teden.

A ne glede na njen odličen končni rezultat, je bila zelo verjetno to njena zadnja priložnost za zmago na predsedniških volitvah. Znotraj njene stranke in tudi na skrajni desnici, se že nekaj časa sliši vedno več kritik na njen račun, kar je tudi povzročilo vzpon Erica Zemmourja, ki je zbral 7% glasov v prvem krogu predsedniških volitev. Zato si je težko predstavljati, da bo po letošnjem tretjem zaporednem porazu ponovno kandidirala na naslednjih volitvah leta 2027. Mnogi na desnici sedaj polagajo svoje upe na njeno nečakinjo, Marion Maréchal Le Pen, ki jo vidijo kot njeno lepšo, mlajšo in bolj perspektivno različico, ki je letos raje kot tetino podprla kandidaturo Erica Zemmourja in se že nekaj časa trudi združiti celotno desnico okoli enega skupnega političnega načrta.

Negotova prihodnost Francije


Naslednja etapa francoske politike sedaj so poletne parlamentarne volitve. Kot se trenutno govori v francoski javnosti in medijih, naj bi Macron načrtoval globlje povezovanje z desno sredino in tradicionalno desnico. Nekdanji predsednik republike in voditelj tradicionalne desnice (stranke republikancev) Nicolas Sarkozy naj bi se v zadnjih tednih že večkrat sestal z Macronom, kar si analitiki razlagajo kot pogovore za oblikovanje možne skupne liste. Medtem ko se Macron dogovarja z ostanki francoske desne sredine, pa je kandidat skrajne levice Jean-Luc Mélenchon že pričel svojo kampanjo za parlamentarne volitve. Njegov cilj je združiti vse leve politične formacije in jih poslati v boj s skupno listo. Do sedaj mu je uspelo zbrati komuniste iz Komunistično stranko Francije, anarhistične antikapitaliste, tradicionalne socialdemokrate, ne pa še zelenih, ki so druga najbolj močna politična stranka v levi opoziciji.

Glavna posledica sestavljanja teh novih koalicij bo verjetno večji javni pritisk za reformo francoskega volilnega sistema. Leta 2017 je Macron strankam, ki so ga takrat podprle v drugem krogu predsedniških volitev, že obljubil oblikovanje bolj proporcionalnega parlamentarnega volilnega sistema, a svoje obljube o volilni reformi doslej še ni izpolnil, kar je povzročilo kar nekaj slabe volje v opoziciji in širši javnosti. Sedanji sistem volitev v francoski parlament je večinski dvokrožni sistem, ki favorizira vladno stranko in izključuje manjše stranke. Tako je npr. leta 2017 Macronova stranka s 30% podporo v prvem krogu na koncu prejela absolutno večino poslanskih sedežev (350 od 577), medtem ko je stranka Marine Le Pen z 13% glasov v prve krogu na koncu prejela samo 8 od 577 poslanskih sedežev.

Kaj bo v resnici storil Macron v novem mandatu, še ni jasno. Lahko pa pričakujemo vedno večje negodovanje opozicije in javnosti, če tudi tokrat ne bo držal svoje obljube o uvedbi pravičnejšega volilnega sistema, zato bo moral biti v svojem drugem mandatu v zvezi s tem previden.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike