Lažne novice: na internetu bi naredili red

8

Edina težava je, da je Internet v temeljih spremenil obliko komuniciranja v družbi. Distribucija informacij (npr. tiskanje in raznašanje časopisov) in povezovanje ljudi v skupine je prej terjalo znaten organizacijski in finančni napor. Prvo so počeli npr. mediji, drugo podjetja, društva, pa tudi politične stranke.

Danes je oboje na internetu dostopno posameznikom skoraj zastonj. Konkurenčne prednosti, ki so jo imeli klasični mediji z zaposlenimi novinarji in uredniki ter politične stranke s terenskim aparatom, ni več. Stari mediji propadajo, politične stranke dobivajo konkurenco v obliki političnih startupov in amaterjev, ki npr. zmagajo predsedniške volitve v ZDA, nagnejo tehtnico na stran Brexita ali osvojijo dovolj glasov v urejenih državah, kot je npr. Nemčija, da zakomplicirajo normalno vzpostavljanje koalicije.

Fake News je pogled na spremenjeno medijsko-komunikacijsko krajino, ki je prilagojen temu, da bi na področju starih medijev in stare politike rešili, kar se rešiti da.

Fake News je pogled na spremenjeno medijsko-komunikacijsko krajino, ki je prilagojen temu, da bi na področju starih medijev in stare politike rešili, kar se rešiti da – namreč monopolno simbiozo medijev in politike – tretje in četrte veje oblasti, ki se deloma medsebojno kontrolirata, npr. levi mediji desne politike, delom pa se podpirata, npr. levi mediji levo politiko, desni pa desno.

Narativ gre nekako tako: po internetu, posebej po socialnih omrežjih, se širijo vse mogoče neresnice, tega nihče ne kontrolira, zaradi česar je ogrožena pravica državljanov do zanesljive informacije, ogrožena je demokracija, prihodnost naših otrok, planeta. Apokalipsa skratka.

Če je ogrožena demokracija, je treba nekaj narediti, po možnosti tako, da bo nekdo nadziral, kaj ljudje pišejo in berejo na Facebooku in kaj se virusno širi po Tviterju. Ukrepi imajo podporo dominantnih medijev, dominantnih političnih strank, lonček so pristavili t.i. kontrolorji dejstev (fact checkers), platforme kot so Facebook in Tviter pa itak zanima samo dobiček in nočejo težav s tistimi, ki kontrolirajo sodstvo, policijo in še posebej davkarijo.

Lažna zaskrbljenost nad lažnimi novicami

Realna nevarnost je, da se bodo države in velika internetna podjetja dogovorila, kako na internetu narediti red. Seveda na škodo svobodnega in enakopravnega soočenja idej. Da je to soočenje za napredek ključno, je v samih temeljih naše civilizacije – začenši s sokratskimi dialogi, preko izreka razsvetljenstva, »nikakor se ne strinjam s teboj, do smrti pa se bom boril, da boš to smel povedati«, do utemeljive Johna Stuarta Milla o tem, kako je tekmovanje idej pomembno.

Svoboda govora je zato zapisana v 1 amandmaju ustave ZDA in v Listini EU o človekovih pravicah. Ti civilizacijski temelji so zdaj na kocki. Na kocki so zaradi lažne zaskrbljenosti nad lažnimi novicami.

Je pa res, da so deklaracije o svobodi govora nastale v nekih drugih časih. Moč držav v primerjavi z močjo zasebnih firm je bila neprimerno večja in danes je problem zasebna kontrola javnega prostora.

Facebook, in ne državni cenzor, odloča, kaj se bo bralo in česa ne. Čezmejni tokovi informacij so bili nekoč manjši, danes pa države preko meja lahko izvajajo mnogo učinkovitejšo propagandno vojno kot nekoč Radio Free Europe.

Nekoč je obstajala jasna meja med medijem, ki je imel tudi kazensko odgovornega urednika, in gostilniško debato. Danes te meje ni in določeno komuniciranje ne potegne za seboj prav nobene odgovornosti. In je temu primerno nizkega nivoja.

Ne težave dominantnih medijev in dominantnih strank ampak svoboda in kakovost javne razprave na novih tehnologijah, to so izzivi za evropske in nacionalne zakonodajalce.

Prof. dr. Žiga Turk je član strokovne skupine Evropske komisije, ki bo ustrezno obravnavala problematiko lažnih novic ter EK svetovala glede tega vprašanja. V skupino je bilo izbranih 39 strokovnjakov iz vse Evrope. Dr. Turka ni uradno predlagala Slovenija, temveč se je odzval na javno povabilo evropskim strokovnjakom k prijavi. 

8 KOMENTARJI

  1. Informacija, ki manjka: o delanju reda na internetu seveda sanjajo, da bodo več reda delali med konzervativci. Saj vemo, kakšna mentaliteta vlada v večini zahodnih vlad in velikih tehnoloških podjetij. Adijo nevtralnost delanja reda na internetu torej.

  2. Jaz bojkotiram Facebook. Ena organizacija, da bi imela o meni vse podatke. Nikoli. In za enkrat ne živim v Severni Koreji, da bi nekaj politkomisarjev odločalo o tem kaj napišem na splet.

  3. Razveseljivo je, da je ugledni SLOVENEC – profesor dr. Žiga Turk, postal član Strokovne komisije za obravnavo LAŽNIH NOVIC in za svetovanje glede tega EK (evropski komisiji).

    Evropa je postala LIBERALNA in gleda malo čudno na KONSERVATIVNO stališče. Še huje pa je v Sloveniji, kjer Združena levica (ultra komunisti), označujejo konservativne poglede, kar za sovražni govor. Levičarjem, pa je celo dovoljeno lagati in obsojati. Problem nastane, ko mediji poročajo NERESNICO !

    Marsikomu se toži po “stari Jugi”, češ takrat je bilo pa vse PRAV. Dejstvo pa je, da je bilo veliko zamolčanega in lažno je bilo poročanje o določenih stvareh. Ko nastane DIKTATURA, je svoboda poročanja ukinjena – oziroma “vladajoči določijo kaj je laž in kaj resnica.

    V IZOGIB temu je pohvalevredno, da imamo take komisije, ki bi nevtralno presojale o tem. Ljudje imamo pravico vedeti kaj je resnica in kaj LAŽ.

  4. Problem “lažnih novic” je, da jih mora kot take nekdo prepoznati ter o tem dovolj utemeljeno in prepričljivo obvestiti tudi zainteresirano javnost in pristojne organe, ki morajo odreagirati v skladu z veljavno ustavo in zakonodajo.
    Žal pa vse pogosteje preštevilni medijski “dreserji” in “frizerji” opletajo s pojmom “lažna novica” kar po dolgem in počez ter ga brez ustreznih in prepričljivih utemeljitev zlorabljajo zgolj in samo v vsakodnevnem propagandno-političnem boju za “interpretacijo” oz. za nadaljnje nasilno utrjevanje “naše” oblasti nad javnim mnenjem ter medijsko krajino.
    Praviloma si prilaščajo pravico do enostranske interpretacijske zlorabe pojma “lažne novice” tisti, ki že imajo prevladujoči nadzor nad medijsko krajino in s tem tudi nad političnim okoljem. Kar pomeni, da je razglašanje “lažnih novic” ter prinašalcev “lažnih novic” postalo pomemben del protiustavnih poskusov omejevanja temeljnih človekovih pravic do javnega sporočanja in javnega izražanja osebnega mnenja, ki so v skladu z veljavnimi mednarodnimi pravnimi akti s področja javnega komuniciranja ter veljavno domačo ustavo.
    Popolnoma zbegana in egocentrična sodna veja oblasti v RS je seveda tudi na tem področju svojih pristojnosti, obveznosti in odgovornosti videti povsem strokovno nekompetentna ter posledično alibično mrtvoudna. Kar pa je za razmah svobode javnega sporočanja ter mnenjske svobode državljanov in s tem za krepitev temeljnih človekovih svoboščin in pravic ter razvoj demokracije na Slovenskem v tem trenutku celo pozitivno in razvojno obetavno.

  5. Slepite se. Zakaj neki le, saj je že par deset tisočletij znano, da brez Boga ne mor biti Resnice. Boga smo pa vrgli ven iz družbe.

    Aja! Pa smete to vedeti? Ne? Tudi dobro.

  6. Laž se da odlično sanirati. Z resnico. Zakaj bi se bal lažnih novic? Če piše : “Keopsovo piramido so zgradili marsovci”, počakam na argumente, da se izkaže ali je to res. Do takrat pa nima ta “novica” nobene teže. Pa naj piše! Pa kaj!

Dodaj odgovor za Štefan Kržišnik Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime