Lani 340 milijonov kristjanov žrtev preganjanja, nasilja in diskriminacije, kristjanofobija tudi v Sloveniji
POSLUŠAJ ČLANEK
Tajnišvo Slovenske škofovske konference (SŠK) je ob 70. obletnici s strani komunistične partije naročenega zažiga ljubljanskega škofa Antona Vovka pripravilo Poročilo o kristjanofobiji in diskriminaciji kristjanov v Sloveniji 2016–2021. Poročilo povzema primere sovražnega govora, nasilja, vandalizma in kaznivih dejanj zoper Katoliško cerkev v Sloveniji in katoličane.
V omenjenem časovnem obodbju je bilo v Sloveniji obravnavanih 1637 primerov kaznivih dejanj zoper kristjane in sakralne objekte, od katerih velika večina ostaja nepreiskanih. Širše v Evropi je protikrščanskih dejanj vse več, posebej na področjih cerkvenega življenja, izobraževanja, politike in na delovnem mestu. Ponekod je močno ogrožena tudi pravica do ugovora vesti. V izobraževanju se krepi trend odsotnosti svobodne razprave, starševske pravice pa so vse pogosteje kratene s predpisi o spolni vzgoji.
V svetovnem merilu je bilo lani glede na podatke organizacije Open Doors ubitih 4761 kristjanov, 340 milijonov kristjanov pa je bilo žrtev preganjanja, nasilja in diskriminacije.
Policija je med letoma 2012 in 2021 (podatki za leto 2021 so do 11. novembra 2021) obravnavala 1637 primerov kaznivih dejanj zoper slovenske kristjane oziroma sakralne objekte. V letih 2020 in 2021 je bila ob ropih, vandalizmu in drugih nasilnih dejanjih povzročena materialna škoda v vrednosti 160.000 evrov, navaja poročilo.
Statistika kaže, da se število primerov zmanjšuje, da pa so ti relativno redko preiskani. V povprečju v četrtini primerov. Je bilo pa v letu 2020 ob tovrstnih kaznivih dejanjih povzročene skoraj še enkrat toliko materialne škode kot v letu 2021.
Zadnji zabeleženi letošnji primer pa je iz tega tedna, ko so se vandali spravili nad cerkev v Ljutomeru:
Avtorji poročila njegov smisel vidijo tudi v sviganju osebnega in kolektivnega zavedanja pomena verske svobode in človekovih pravic. Kot enega boljših načinov preventive na področju kristjanofobije in omejevanja verske svobode pa vidijo ozaveščanje o problemu nestrpnosti do kristjanov.
Kot navaja poročilo, so bile svoboščine kristjanov v Evropi glede na analizo Opazovalnice proti nestrpnosti in verski diskriminaciji, ki ima sedež na Dunaju, v letih 2019 in 2020 najbolj kršene v Franciji, Nemčiji, Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu. Od 2019 do 2020 pa so se protikrščanska dejanja iz sovraštva zaradi vere v Evropi povečala za 70 % (v letu 2019 jih je bilo 578, v 2020 pa 981).
Glede na raziskavo Opazovalnice sta ključna dejavnika kristjanofobije v Evropi posvetna nestrpnost in islamsko zatiranje (najbolj prizadene spreobrnjene iz islama, ki so izjemno ranljiva skupina). Kristjani so glede na poročilo Opazovalnice najbolj prizadeti na področjih cerkvenega življenja (zaradi vse večjega števila kaznivih dejanj iz sovraštva do kristjanov), izobraževanja, politike in na delovnem mestu. Ugotavljajo tudi ogroženost pravice do ugovora vesti predvsem na Švedskem, namere za spremembo v Franciji in Španiji pa bi tudi tam lahko privedle do popolne izključitve kristjanov v nekaterih poklicih.
V izobraževanju so zaznali predvsem trend odsotnosti svobodne razprave o določenih temah ali izražanja svojega mnenja brez sodbe ali negativnih posledic, kar vodi do samocenzure, poleg tega pa novi predpisi o spolni vzgoji in vzgoji za odnose kršijo starševske pravice kristjanov.
»Zdi se, da nestrpnost in diskriminacija krščanstva temeljita na nasprotovanju moralnim nazorom kristjanov. Po mnenju neodvisne in nevladne Opazovalnice to polarizacijo spodbujajo tudi senzacionalistični in versko slabo informirani mediji, ki stigmatizirajo in marginalizirajo krščanska verska stališča v javni razpravi,« med drugim piše v poročilu.
Po podatkih nevladne organizacije Open Doors, ki diskriminacijo kristjanov spremlja od leta 1955, je bilo v letu 2021 na svetu 340 milijonov kristjanov žrtev preganjanja, nasilja ali diskriminacije.
4761 kristjanov je bilo v lanskem letu ubitih (tudi 22 misijonarjev, 13 duhovnikov, 1 redovnik, 2 redovnici), 4488 cerkva napadenih ali poškodovanih ter 4277 kristjanov zaprtih zaradi svojega verskega prepričanja. Najnevarnejše države za kristjane so Severna Koreja, Afganistan, Somalija, Libija, Pakistan, Eritreja, Jemen, Iran, Nigerija, Indija, Irak in Sirija.
V omenjenem časovnem obodbju je bilo v Sloveniji obravnavanih 1637 primerov kaznivih dejanj zoper kristjane in sakralne objekte, od katerih velika večina ostaja nepreiskanih. Širše v Evropi je protikrščanskih dejanj vse več, posebej na področjih cerkvenega življenja, izobraževanja, politike in na delovnem mestu. Ponekod je močno ogrožena tudi pravica do ugovora vesti. V izobraževanju se krepi trend odsotnosti svobodne razprave, starševske pravice pa so vse pogosteje kratene s predpisi o spolni vzgoji.
V svetovnem merilu je bilo lani glede na podatke organizacije Open Doors ubitih 4761 kristjanov, 340 milijonov kristjanov pa je bilo žrtev preganjanja, nasilja in diskriminacije.
Policija je med letoma 2012 in 2021 (podatki za leto 2021 so do 11. novembra 2021) obravnavala 1637 primerov kaznivih dejanj zoper slovenske kristjane oziroma sakralne objekte. V letih 2020 in 2021 je bila ob ropih, vandalizmu in drugih nasilnih dejanjih povzročena materialna škoda v vrednosti 160.000 evrov, navaja poročilo.
Statistika kaže, da se število primerov zmanjšuje, da pa so ti relativno redko preiskani. V povprečju v četrtini primerov. Je bilo pa v letu 2020 ob tovrstnih kaznivih dejanjih povzročene skoraj še enkrat toliko materialne škode kot v letu 2021.
Zadnji zabeleženi letošnji primer pa je iz tega tedna, ko so se vandali spravili nad cerkev v Ljutomeru:
»Kristjanofobija je nerazumen strah in odpor do krščanstva, ki ga lahko prepoznamo v zažiganju križev, skrunjenju cerkva in kapel ter drugih žaljivih dejanj, ki se v sekularni družbi pogosto skrivajo pod besedno zvezo »umetniški izraz«. Pojem kristjanofobije označuje tudi vse primere medijskega linča, širjenja predsodkov ter stigmatizacije kristjanov kot tudi vse politične in družbene interese iz ozadja, ki omejujejo delovanje krščanskih verskih skupnosti.« (Poročilo o kristjanofobiji in diskriminaciji kristjanov v Sloveniji 2016–2021)
Avtorji poročila njegov smisel vidijo tudi v sviganju osebnega in kolektivnega zavedanja pomena verske svobode in človekovih pravic. Kot enega boljših načinov preventive na področju kristjanofobije in omejevanja verske svobode pa vidijo ozaveščanje o problemu nestrpnosti do kristjanov.
Kako je v svetu?
Kot navaja poročilo, so bile svoboščine kristjanov v Evropi glede na analizo Opazovalnice proti nestrpnosti in verski diskriminaciji, ki ima sedež na Dunaju, v letih 2019 in 2020 najbolj kršene v Franciji, Nemčiji, Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu. Od 2019 do 2020 pa so se protikrščanska dejanja iz sovraštva zaradi vere v Evropi povečala za 70 % (v letu 2019 jih je bilo 578, v 2020 pa 981).
Glede na raziskavo Opazovalnice sta ključna dejavnika kristjanofobije v Evropi posvetna nestrpnost in islamsko zatiranje (najbolj prizadene spreobrnjene iz islama, ki so izjemno ranljiva skupina). Kristjani so glede na poročilo Opazovalnice najbolj prizadeti na področjih cerkvenega življenja (zaradi vse večjega števila kaznivih dejanj iz sovraštva do kristjanov), izobraževanja, politike in na delovnem mestu. Ugotavljajo tudi ogroženost pravice do ugovora vesti predvsem na Švedskem, namere za spremembo v Franciji in Španiji pa bi tudi tam lahko privedle do popolne izključitve kristjanov v nekaterih poklicih.
V izobraževanju so zaznali predvsem trend odsotnosti svobodne razprave o določenih temah ali izražanja svojega mnenja brez sodbe ali negativnih posledic, kar vodi do samocenzure, poleg tega pa novi predpisi o spolni vzgoji in vzgoji za odnose kršijo starševske pravice kristjanov.
»Zdi se, da nestrpnost in diskriminacija krščanstva temeljita na nasprotovanju moralnim nazorom kristjanov. Po mnenju neodvisne in nevladne Opazovalnice to polarizacijo spodbujajo tudi senzacionalistični in versko slabo informirani mediji, ki stigmatizirajo in marginalizirajo krščanska verska stališča v javni razpravi,« med drugim piše v poročilu.
Lani 340 milijonov kristjanov žrtev preganjanja, nasilja in diskriminacije
Po podatkih nevladne organizacije Open Doors, ki diskriminacijo kristjanov spremlja od leta 1955, je bilo v letu 2021 na svetu 340 milijonov kristjanov žrtev preganjanja, nasilja ali diskriminacije.
4761 kristjanov je bilo v lanskem letu ubitih (tudi 22 misijonarjev, 13 duhovnikov, 1 redovnik, 2 redovnici), 4488 cerkva napadenih ali poškodovanih ter 4277 kristjanov zaprtih zaradi svojega verskega prepričanja. Najnevarnejše države za kristjane so Severna Koreja, Afganistan, Somalija, Libija, Pakistan, Eritreja, Jemen, Iran, Nigerija, Indija, Irak in Sirija.
Ste vedeli, da pri Slovenski škofovski konferenci obstaja posebna točka za prijavo vseh oblik kristjanofobije na individualni in skupnostni ravni, kjer primere kristjanofobije lahko prijavi vsakdo? Najdete jo TUKAJ.
Zadnje objave
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Teodor
SŠK ni reagirala niti na vohljače v cerkvi, še Nežmah se je čudil.. Komiji bi na tako provokacijo reagirali z revolucijo. Krščanstvo, z papežem vred ni več nikakršen faktor, tako da lahko nehajo pisati poročila. NSI pa naj si zbriše tiste kraščanske demokrate iz imena, če hoče kdaj dobiti več kot 6%.
korosec.france
Kam gre naslednja papeževa pot, ste rekli?
Ne gre v Ukrajino, ne ne gre niti na Poljsko, tudi na Madžarsko ne gre k ukrajinskim beguncem...
Gre pa spet. oziroma leti, na obisk trpečih bratcev muslimanov v turške zbirne centre...
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.