Lahko zmagaš na Evroviziji z norčevanjem iz zahodnjaške obsedenosti z orientalsko duhovnostjo? (video)

Tomaž Kavčič
4

Morda ste gledali včerajšnji prvi polfinalni večer. Omarju Naberju ni uspela uvrstitev v veliki finale … Mogoče ste na pesem slovenskega predstavnika ponosni, morda jo vzamete za svojo in vam je zato tudi pri srcu. A na mestu je vprašanje, kdaj vam je nazadnje v ušesih ostal slovenski zmagovalec Eme?

Zase lahko rečem, da so mi slovenski udeleženci Eurosonga v zadnjih šestih letih zagotovo hitro odšli iz spomina. Mnogi bodo rekli, da je tako, ker Slovenci ne znamo narediti dobre pesmi, drugi bodo rekli, da za uspeh nimamo dovolj denarja. A rad bi vam pokazal pesem, ki je vse to znala postati in navdušuje prav zato, ker je drugačna.

Črna opica na odru

Morda pesmi Occidenatlis karma še niste slišali, a prepričan sem, da jo boste kmalu. Letošnji hit italijanskega festivala Sanremo je najprej obnorel celotno Italijo. Ko sem jo prvič slišal, mi je delovala čudno in sem jo kaj hitro označil za neumno. A ob večkratnem poslušanju je ob njej nemogoče ostati ravnodušen, saj melodija ostane v ušesih.

Drugi razlog zakaj menim, da bo ta pesem na letošnjem evropskem festivalu uspešna, je črna opica, ki se pojavi na odru proti koncu pesmi. Prav efekt šova je eden izmed glavnih dejavnikov Evrovizije. Pesem postane bolj zanimiva in se bolj vtisne v spomin. Izvajalec Francesco Gabbani se je na enem izmed večerov Sanrema med izvajanjem pesmi celo pojavil v opičjem kostumu.

Pesem je kritika Zahodnega sveta, ki svoj mir išče in duhovno praznino zapolnjuje v orientalski duhovnosti.

Kritika, ki je do sedaj nihče ni povedal na glas

Edino, kar pesmi zmanjšuje možnosti za zmago, je sporočilo, ki ga nosi v svojem besedilu. A na srečo evrovizijski gledalci ne poslušajo preveč besedil. Celotna pesem je namreč kritika Zahodnega sveta, ki svoj mir išče in duhovno praznino zapolnjuje v orientalski duhovnosti. Večina Evropejcev tako malce posega po budizmu, vzhodni filozofiji, jogi in jih hoče podvreči Zahodnemu svetu.

“Lekcije Nirvane, pri nas je Buda v vsakem našem verzu, čas za ponovno rojstvo v vsakem izmed nas. Množice kličejo “mantra”, podijo evolucijo in naga opica spet pleše. To je zahodna karma, to je zahodna karma,” poje pevec Gabbani v refrenu svoje evrovizijske popevke in poudarja norost Zahodnjakov v odnosu do orientalskih verskih praks.

V svoji pesmi zares ne okoliši in v še nevidenem cinizmu za znanega pevca napade prakse, ki se jih poslužuje kar velik del Zahodnega sveta. Še posebej je močno njegovo sporočilo v zadnji kitici, kjer pove: “Ko življenje nekaj moti, ljudje padejo. Zahodna karma, Zahodna karma… takrat zopet vstane opica.”

111 milijonov poslušalcev

Želim si, da bi pesem na Evroviziji zmagala. Najprej zaradi tega, ker ima celoten paket dobre glasbe, izvrstnega besedila in tistega nekaj več kar potrebuje vsaka pesem, če hoče postati hit. Dodano vrednost pa pesmi prinaša parodija, ki je za evrovizijsko pesem posebno močna in zadene v samo srčiko problema Zahodne mentalitete.

Naj vam bo na prvo poslušanje všeč ali ne, si vzemite čas in poslušajte tudi besedilo. Komad je namreč navdušil že več kot 111 milijonov poslušalcev, ki si je video ogledalo na portalu Youtube.

Kot pravijo, smo Slovenci vedno 2 leti za italijansko modo. Želel bi si, da bi čez dve leti tudi sami bili zmožni spisati podobno kritiko družbe, kot jo Italijani letos pošiljajo na Evrovizijo.

Skupaj za družino in domovino: Podprite delovanje portala Domovina.je!

Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.

Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.

Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb

gumb-doniraj

4 KOMENTARJI

  1. Evrovizija me ne zanima že kakšnih 15 let, tudi EMA ne.
    Avtorju hvala za ta posnetek in za povzetek besedila (ne znam italijansko). Ampak je res fajn :)) Če ne bi tu prebrala, ne vem, če bi vedela za to pesem. Sicer mi gre pa na bruhanje dogajanje na tisti Evroviziji, z vsemi tistimi avstrijskimi Klobasami na čelu, zato tega ne gledam.

  2. Sicer pa ne verjamem, da bo pesem zmagala, čeprav je dobra. Se bo že pojavil kakšen našminkan dedec, oblečen v žensko, ki bo “pokasiral” polno podporo LGBT organizacij, čeprav ne bo znal peti. Tile LGBT so novodobna partijska organizacija: vsi glasujemo in vsi za našega!
    P.S.: klerikalci v starih časih so podobno ravnali.

  3. Dobro napisano! Seveda je Italijan tudi letos favorit, kot so to vsi njihovi kandidati od kar ponovno sodelujejo na ESC. A kaj bo evrovizijska ponev skuhala na finalu, bomo seveda videli.

    Prav tako je bila povsem upravičeno favorizirana Francesca Michielin – No Degree of Separation (Italy 2016), pa vemo kaj je potem “zmagalo”. In ker je Evrovizija vedno refleksija lanske zmagovalke (razen pri nas, ki jo zmoremo reflektirati šele po 2-5 letih), imamo letos to še nikoli do sedaj doživeto žalost. Naber je bil še dober; a žal ne drugačen.

    Pa predlani, nesporni favoriti Il Volo – Grande amore (Italy 2015), ki so na koncu pristali na tretjem mestu. Upravičeno ali ne, jaz bi jim dal zmago, ker mi še danes dvignejo dlake po telesu. Švedu Måns Zelmerlöw – Heroes pa bi dal dugo ali tretje mesto. Pri tem razpletu so bile vodilne skladbe vredne svojih mest. Med tem ko je 2016 šokiral vse. Zmagati bi MORAL Sergey Lazarev – You Are the Only One (Russia 2016).

    Kaj bo letos… če bo Italija, si lahko obetamo bolj pestre in za uho prijetne ESC 2018.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime