Lahko se zgodi, da vam ECB direktno na račun nakaže tisočaka. Kaj o tem pravita ugledna ekonomista?

(vir foto: arhiv MMC RTV)
POSLUŠAJ ČLANEK
Letos mineva deset let odkar je tudi Slovenija članica evroobmočja in podrejena skupni monetarni politiki, ki jo oblikuje Evropska centralna banka (ECB).

Že od lanskega leta se zaradi nevidnih rezultatov programa kvantitativnega popuščanja (QE), s katerim želi ECB spodbuditi povpraševanje, inflacijo in gospodarsko okrevanje evroobmočja, pojavljajo tudi pobude k uporabi ukrepa t.i. »helikopterskega denarja«, ki je sicer iznajdba ameriškega Nobelovca za ekonomijo Miltona Friedmana, sicer zagovornika liberalnega kapitalizma.

Letos prihaja kot pobuda skupine »Kvantitativno sproščanje za ljudi«, ki si prizadeva, da bi Evropska centralna banka ob kupovanju državnih obveznic denar namesto bankam razdelila neposredno državljanom EU, denimo 1000 evrov vsakemu izmed nas in tako preko povečane zasebne potrošnje pripomogla h gospodarski rasti. 

Pozanimali smo se, kako na to idejo gledata znana slovenska ekonomista, dr. Anže Burger in dr. Jože P. damijan.

Razlika med kvantitativnim sproščanjem in helikopterskim denarjem je predvsem v tem, gre pri prvem za začasno povečanje količine denarja v obtoku, ki je krito, medtem ko je helikopterski denar darilo, ki trajno poveča količino denarja v obtoku.

Namesto vbrizgavanja 2,2 trilijonov evrov na finančne trge, bi po ideji navedene skupine ECB četrtino tega denarja razdelila med vse polnoletne evropske državljane. V sklopu izrednega monetarnega ukrepa ECB bi na bančni račun tako prejeli denimo 1000 evrov.

To bi po ocenah bančne skupine ING (Internatonale Netherlanden Groep) preko potrošnje povzročilo spodbudo BDP v evroobmočju za 2 %, kar je več kot bi glede na izračun ECB potrošnjo povečalo kvantitativno popuščanje, ki ga že od leta 2015 in po napovedih vsaj še do konca letošnjega leta izvaja ECB.

Instrument pa bi moral biti uporabljen premišljeno, po določenih pravilih in brez vmešavanja vlad, torej s polno neodvisnostjo ECB, s čimer bi ta kljub nenavadnemu ukrepu, ohranila kredibilnost, verjamejo njegovi zagovorniki.

Dr. Anže Burger: Helikopterski denar ni potreben ukrep


A čeprav se ideja za povprečnega državljana sliši privlačna, pa so med ekonomisti mnenja deljena.  Ekonomist in izredni profesor na Fakulteti za družbene vede Anže Burger meni, da takšen ukrep ni potreben, saj je denarna politika potencialno še vedno zelo učinkovita. Rešitev vidi drugje: »Najboljša rešitev pasti ničelnih obrestnih mer bi bil prehod na denarno politiko ciljanja nominalnega BDP (NBDP).«

Burger pravi, da so v primeru neuspeha tega ukrepa možni tudi drugi, npr. kvantitativno sproščanje, ki ga ECB že izvaja, širjenje nabora vrednostnih papirjev na paradržavne obveznice in obveznice tujih držav.

»V skrajno neverjetnem primeru, da kljub omenjenim ukrepom ne bi ušli likvidnostni pasti, bi morali dvigniti ciljno stopnjo rasti NBDP in/ali uvesti negativne obrestne mere.

Helikopterski denar torej ni potreben ukrep, saj še zdaleč nismo izčrpali vseh možnih ukrepov denarne politike,« meni Buger, ki pravi, da ta predlog kaže na nerazumevanje koncepta denarja in načina ustvarjanja denarja, saj gre pri helikopterskem denarju za ustvarjanje valute brez kritja, torej brez kakršnega koli zagotovila, da bo ta novo izdani denar zagotavljal tudi večji obseg dobrin.

»To je razvrednotenje denarja že ex ante,« dodaja ekonomist, ki takšno dolgoročno potencialno ogrožanje stabilnosti centralne banke vidi kot skrajno problematično idejo.

Jože P. Damijan helikopterskemu denarju bolj naklonjen


Ekonomist Jože P. Damijan je na svojem blogu že v lanskem letu z argumentacijo Michaela Biggsa utemeljeval, zakaj se države helikopterskega denarja (HD) ne bi smele bati. Kot je zapisal, helikopterski denar ne zmanjšuje neodvisnosti centralne banke (CB), saj lahko centralna banka v času krize spreminja obrestno mero ali bodisi začasno bodisi trajno povečuje denarno maso.

V drugem zapisu pa je s helikopterskim denarjem povezal idejo Univerzalnega temeljnega dohodka, ki bi pomagala rešiti težave razvitih držav s sekularno stagnacijo z dolgim obdobjem nizke rasti BDP in plač ter deflacijo zaradi kronično prenizkega agregatnega povpraševanja.

Po njegovem bi bilo ekonomsko smiselno iti v eksperiment “začasni UTD = HD

"UTD je danes smiselno uvesti kot začasen ukrep pri premagovanju sekularne stagnacije. Njegov strošek bo nič, hkrati pa bo zgolj dodatek k že obstoječim socialnim transferjem," je zapisal znani ekonomist.

V skupini konservativcev in reformistov v Evropskem parlamentu je nastala pobuda »Leer Gled«, ki naj bi državljane Evropske unije (EU) izobraževala o vplivih delovanja monetarne politike Evropske centralne banke (ECB) in zahtevala revizijo osrednje finančne institucije v uniji.

Monetarna politika je namreč v civilni družbi pogosto nekaj prezrtega, čeprav ima na naša življenja močan vpliv.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30