Lahko prestrašena in razdrobljena Evropa najde odgovor na evroskeptični populizem?

Jutri se bodo v gorskem gradu v Bratislavi zbrali voditelji EU. Razgled na staro celino ne bo najbolj vzpodbuden; videti bo namreč razdeljen in razdrobljen kontinent, prežet z naraščajočim populizmom.

Bruselj upa, da bo srečanje za Evropo prelomno, a lahko se izkaže, da bo že sam zbor 27 predsednikov držav in vlad pod skupno streho njegov največji dosežek, odsotnost Velike Britanije pa bo tihi pričevalec globine razdora, pišejo na portalu Politico.eu.

Prav junija izglasovan brexit kliče po enotnejšemu stališču proti širjenju evroskeptičnega populizma, a politične prioritete pri posameznih politikih, ki jih kmalu čakajo volitve, nikakor ne gredo v smeri glasnega zagovarjanja "tesneje povezane Evrope", predvidene v Rimski pogodbi.

Kaj bo prineslo srečanje sedemindvajseterice?

Predsednik Evropskega sveta, Donald Tusk, bi želel enotno stališče zbranih državnih voditeljev okrog naslednjih ključnih točk: obvladovanje migrantske krize z okrepitvijo mejnega nadzora, tesnejše sodelovanje pri notranji in zunanji varnosti in začrtanje korakov za podporo (pre)počasi rastočemu gospodarstvu.

"Evropejci želijo vedeti, če so politične elite sposobne ponovno vzpostaviti nadzor nad dogodki in procesi, ki jih preplavijo, dezorientirajo in včasih prestrašijo," je zapisal Tusk.

Predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, je v sredinem govoru dejal, da še nikoli ni videl evropskih voditeljev tako zlomljenih ali tako usmerjenih le navznoter, kar otežuje doseg tudi omejenih ciljev v prihodnjih tednih in mesecih:

"Nikoli prej nisem videl tako malo skupnih točk med državami članicami, tako malo področij, kjer bi se strinjali in delali skupaj," je dejal. "Nikoli prej nisem videl s strani populizma tako oslabljenih nacionalnih vlad in hkrati paraliziranih od strahu pred porazom na naslednjih volitvah." 

Možen propad

"Prvič po več desetletjih se je zgodilo, da evropski voditelji javno omenjajo možnost razpada in propada Evropske unije," izpostavlja Michael Leigh, višji sodelavec Nemškega Marshallovega sklada in nekdanji generalni direktor za širitev pri Evropski komisiji.

"Ljudje se sprašujejo, če bo Evropska unija sploh preživela naslednje desetletje," opozarja, čeprav je po njegovem že dejstvo, da se sedemindvajseterica po brexitu dobiva z odločenostjo po okrepitvi Evropske unije, pozitivno samo po sebi.

Da se barka ne bi prevrnila

Ob aktualnih problemih Evropo pretresajo tudi drugi izzivi, ki odsevajo stare napetosti med vzhodom in zahodom, severom in jugom, desnico in levico. Ti ob širokem spektru vprašanj, kot so migranti, davčna politika in skupna obramba, neizbežno ponovno izbruhnejo na plan.

Okrog posameznih vprašanj se oblikujejo frakcije. Grški premier Alexis Cipras je denimo sklical tako imenovani Klub-sredozemske skupine južnih narodov v Atenah, kjer so se nekateri voditelji uprli varčevalnim politikam Nemčije in drugih osrednjih in severnih držav Evrope.

O drugih vprašanjih so nesoglasja bolj čustvene narave: luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, je v intervjuju, objavljenem v torek, dejal, da bi bilo treba Madžarsko izgnati iz EU, saj da migrante obravnava skoraj kot "divje živali".

Namesto ukrepov igra na čas

Namen jutrišnjega srečanja je tako povrniti stabilnost in upanje Uniji, ki jo pretresa množica kriz. "Potrebujemo EU, ki je stabilna, močna in združena, kot je le mogoče," je ob obisku Poljske dejal Tusk.

A v resnici je v ozadju velik politični izziv, saj smo v času, ko visoko podporo javnosti dobivajo stranke skrajne desnice in levice. Dober primer je nemška AFD.

"Ne verjamem, da je danes v katerikoli državi članici resen politik, ki meni, da bi na volitvah lahko zmagal z besedami, da potrebujemo več Evrope," je dejal Michael Leigh.

Tako je Evropa v neke vrste mirovanju, kjer vsi igrajo na čas, čeprav bi bili ukrepi v sedanjih okoliščinah nujno potrebni.