Lahko liberalci v Prstanu pridobijo tudi liberalne volivce?

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
"Več kapitala, več investicij, več služb, boljše službe." Tako bi lahko v enem stavku strnili bistvo programske izjave, ki jo je danes medijem posredovala iniciativna skupina nastajajoče stranke Prstan, ki se sklicuje predvsem na liberalne ekonomske vrednote.

Devet podpisnikov, med njimi nekdanjih članov Državljanske liste in novinarjev spletnega medija Časnik.si si želi, da se v Sloveniji "zaključi sedem desetletij političnega boja proti kapitalu."

Glede na programske smernice in imena, podpisana pod njimi, je jasno, da bo skupina nagovarjala predvsem zmerno liberalno volilno bazo, ki hkrati ni pomaknjena v social(istič)no levo. 

Potencial te je z javnomnenjskimi rezultati tik po ustanovitvi najbolje nakazala takratna Lista Gregorja Viranta, a veliko vprašanje je, če ga lahko brez javno že zgrajene osebnosti Prstan ponovno aktivira. 

Kot izhaja iz programskih smernic, bo Prstan najprej stranka zmanjševanja: zmanjševanja števila korit, državne lastnine, predpisov, birokratskih pravil, javne porabe, davkov ... Manj je več in to državljanom omogoča polno zadihati v zasebni pobudi, prostemu trgu, svobodi in odgovornosti. Vse to potem prinese več:  več kapitala, več investicij, več in boljše službe.

To je po njihovo edini način, da se lahko relativno hitro doseže avstrijsko raven ekonomske razvitosti, plač in pokojnin.

Prstan bo proevropska stranka, saj ceni EU in njene svoboščine, odprte notranje meje, prost pretok ljudi, izdelkov, storitev in naložb, enotni trg, skupno valuto. Želijo si učinkovitega delovanja pri varovanju zunanjih meja, zunanji in monetarni politiki, nadzoru finančnega sistema itd.. A načela vitke države morajo veljati tako za Slovenijo kot za Bruselj.

Obenem pravijo, da ne bodo surfali na političnem populizmu, za kamere skakali v peno niti na lokomotive, ne bodo se pretvarjali, da so frizerji ali smetarji. Stavijo na medijski ekosistem, ki zna ločiti politiko od resničnostnega šova in bo v ospredje postavil njihov program in ekipo.

Programsko izjavo iniciativne skupine za ustanovitev stranke Prstan so podpisali (po abecednem vrstnem redu:

Janez Drnovšek (nekdanji urednik spletnega medija Časnik.si), dr. Tomaž Erzar (profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti), Marko Pavlišič (nekdanji poslanec Državljanske liste), Franci Pevecmag. Igor Podbrežnik (nekdanji pisec na Časnik.si), dr. Urban Simončič (asistent na fakulteti za Matematiko in fiziko), Jaka Šoba (publicist in nekdanji član Državljanske liste), dr. Blaž Vodopivec (finančnik).

Celotno programsko izjavo lahko preberete tukaj.

Med podpisniki ni Tomaža Štiha (nekdanjega programskega vodje DL, blogerja in twvteraša - spletni vzdevek Libertarec) in dr. Mitje Štularja (nekdanjega predsednika programskega sveta RTV Slovenija), ki sta bila v začetkih povezana z nastajanjem stranke Prstan.  

Državljanska lista 2.0?


Prstan po programskih izhodiščih in nekoliko tudi po kadrovski sestavi iniciatorjev spominja na Državljansko listo, najprej imenovano Listo Gregorja Viranta, ki so jo oktobra 2011, dober mesec pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ustanovili Gregor Virant, Rado Pezdir, Marko Pavliha in Janez Šuštaršič.

Stranka je bila hit prvih javnomnenjskih raziskav, saj se je nemudoma povzpela na prvo mesto po podpori. Denimo v anketi Dela tri tedne po ustanovitvi:

Anketa Dela 14. 11. 2017: Državljanska lista z najvišjo podporo volivcev (vir: Delo)
Anketa Dela 14. 11. 2011: Državljanska lista z najvišjo podporo volivcev (vir: Delo)


A po medijskem stampedu na Viranta iz leve in desne (afera ministrsko nadomestilo) so se ti volivci vrnili v zavetje social(istič)ne levice. Na volitvah zgolj tri tedne po zgornji anketi je slavila Lista Zorana Jankovića z 28,5 % pred SDS z 26,2 %, Virantovi liberalci pa so pristali na 4. mestu z 8,4 % podporo.

KOMENTAR: Uredništvo
Brez prepoznavnega obraza ali vsaj potapljanja v peno ne bo šlo
Gregor Virant je s svojo listo pred leti dokazal, da na politični sredini obstaja razmeroma apolitična, pretežno liberalno usmerjena množica volivcev, za katero ni tako samoumevno, da po defoltu voli leve verzije liberalno-demokratskih strank. To je bazen glasov, ki ponavadi odloči volitve, predvsem v korist levice, s svojo pasivizacijo leta 2004 pa tudi v korist desnice, oziroma takrat zmagovite Slovenske demokratske stranke. Gre za volivce, ki so lahko ključ do ekonomsko liberalnejše desno-sredinske vlade, ki jo Slovenija po letih socialistične oblasti še kako potrebuje. A Gregor Virant jo je na hitro ujel in zgolj mesec dni kasneje (večinoma) izgubil; vse to na temelju svojega imena, oziroma osebnosti. In prav slednje na prvi pogled primanjkuje zbranim v prstanovem krogu. Slovenskih volivcev praviloma ne zanima vsebina, smernice, programi, temveč volijo osebnosti. To je sicer dokaz nezrelosti demokracije, a takšno je trenutno stanje na tej strani Alp. Zato napovedi iniciatiatorjev Prstana, da ne bodo skakali v peno (kot nekdanji minister za obrambo Alojz Krapež pri Stojanu Auerju), sicer zvenijo simpatično, a brez močne in že zgrajene osebnosti na čelu stranke se bodo za uvrstitev v državni zbor v njo morali še globoko potapljati. Lahko imajo najboljši program na svetu (in ta bo za Slovenijo zagotovo dober in koristen), a v slovenski politični realnosti vsaj za zdaj to še ni dovolj.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki