Hong Kong, foto: pixabay.com

Britanska vlada je razkrila pogoje, pod katerimi bodo lahko prebivalci Hong Konga zaprosili za britansko državljanstvo. Gre za odgovor Združenega Kraljestva na uveljavitev Kitajskega zakona o nacionalni varnosti, ki posega v svoboščine, ki so bile Hong Kongu zagotovljene ob predaji Kitajski leta 1997 po načelu »Ena država – dva sistema«.

Kitajska svari, da gre za poseg v Kitajske notranje zadeve, ter da bo odločitev imela posledice za Združeno Kraljestvo. Medtem ko so grožnje Kitajske predvsem ekonomske, se na mizi znova pojavljajo tudi kršitve človekovih pravic Ujgurov in tehnologija 5G.

Posebne vize kot izhod v sili za Hongkonžane

Britanska vlada je napovedala, da bodo vsi imetniki britanskega čezmorskega državljanstva v Hong Kongu z januarjem prihodnje leto lahko zaprosili za 30-mesečno ali 5-letno vizo, ki bi kasneje lahko vodila v pridobitev polnega britanskega državljanstva. Imetniki čezmorskega državljanstva so že zdaj lahko potovali v Združeno Kraljestvo brez vize za največ šest mesecev, niso pa imeli možnosti urediti stalnega prebivališča.

Za britansko čezmorsko državljanstvo lahko zaprosijo vsi prebivalci Hong Konga, ki so bili rojeni pred letom 1997, ko je bil britanska kolonija. Do vize pa bodo upravičeni tudi njihovi zakonci, mladoletni otroci in polnoletni otroci, ki so še vedno del družine. Potencialnih upravičencev je okrog 3 milijone, kar predstavlja malo manj kot polovico vseh prebivalcev Hong Konga (ki jih je okrog 7 milijonov)

Imetniki vize niso dolžni imeti službe vnaprej, se pa morajo biti sposobni sami preživljati in ne morejo zaprositi za socialne prejemke. Ne smejo biti obsojeni za hujše zločine, pri čemer so obsodbe v povezavi s protesti izvzete. Morajo imeti potrdilo, da nimajo tuberkuloze in izkazati pripravljenost po učenju angleškega jezika.

Kitajska je že izrazila jasno nasprotovanje uvedbi omenjenih viz. Kot je za BBC povedal govorec kitajskega zunanjega ministrstv,a Čao Lijian, so imetniki britanskih čezmorskih potnih listov kitajski državljani, britanski ukrep pa krši mednarodno pravo, saj predstavlja poseg v Kitajske notranje zadeve. Kitajska napoveduje tudi povračilne ukrepe, ki pa zaenkrat še niso definirani. Govora je predvsem o ekonomskih.

Hong Kong je bil do leta 1997 kolonija Združenega Kraljestva. Leta 1997 so ga Britanci vrnili Kitajski kot posebno administrativno regijo po načelu »ena država-dva sistema«, ki je zagotavljal avtonomijo Hong Konga, njegovim prebivalcem pa omogočal svoboščine, ki so jih uživali pod Britanci. Ureditev je zagotavljala »ustava«, imenovana »Splošni zakon« (Basic Law), Hong Kong pa naj bi omenjen status ohranil vsaj do leta 2047 (50 let po predaji Kitajski)

Hong Kong ima svoje varnostne sile, svoje sodstvo, svojo javno upravo in politično deluje praktično povsem avtonomno od celinske Kitajske. Do nedavnega je veljal za eno najsvobodnejših območij v Aziji.

Nemiri so se začeli z zakonom o izročitvni zapornikov

Napetosti v Hong Kongu so se začele z obravnavo zakona spomladi 2019, ki bi omogočal izročanje obtožencev na Kitajsko ter njihovo sojenje na kitajskih sodiščih. Predlog zakona je vzbudil masovne proteste, na katerih je protestiralo tudi do 1,5 milijona prebivalcev. Pod velikim pritiskom javnosti je bil zakon jeseni naposled umaknjen.

Zakon o nacionalni varnosti spodkopava avtonomijo in svoboščine Hong Konga

Kitajska vlada pa je v času pandemije COVID 19 sprejela zakon o nacionalni varnosti, ki še močneje posega v svoboščine Hong Konga. Njegova vsebina je bila tajna vse do sprejema . Zakon prepoveduje osamosvojitev Hong Konga, spodkopavanje oblasti centralne vlade, terorizem in sodelovanje s tujimi silami.

Določbe zakona v praksi onemogočajo proteste, kakršnim smo bili priča leta 2019, omogočajo pa tudi posredovanje kitajskih varnostnih organov v Hong Kongu in izročanje obtožencev na Kitajsko. Zakon omogoča tudi večji vpliv na imenovanje sodnikov in interpretacijo zakonov na območju Hong Konga ter sledenje osumljencem s strani Kitajskih oblasti.

Združeno Kraljestvo je zato že odstopilo od dogovora o izročanju zapornikov s Hong Kongom, saj obstaja možnost, da bi te naposled doletelo sojenje na Kitajskem. Na Kitajska opozorila o nevmešavanju v kitajske notranje zadeve pa je britanski minister za zunanje zadeve Dominic Raab odgovoril z obsodbo kitajskega ravnanja z Ujguri ter možnost sankcij za odgovorne ter z možnostjo umika anten omrežja 5G kitajskega ponudnika Huawei.

Hong Kongu so poseben status pri carinah in dostopu do ameriškega trga zaradi »izgube suverenosti« že odvzele tudi Združene države Amerike. Prej je namreč Hong Kong užival poseben status v trgovinskih odnosih ter imel dostop do praktično vse ameriške tehnologije.

Lahko vize kot zasilni izhod rešijo vsaj del Hongkongške svobode?

Medtem ko se protestniki po svobodnem svetu ukvarjajo z rušenjem spomenikov, se na drugem koncu sveta odvija pomemben precedens, ki v resnici predstavlja grožnjo svobodi in človekovim pravicam, pa nekako ni deležen takšne pozornosti, kot bi si jo zaslužil. Komunistična Kitajska učinkovito krši svoboščine demokratičnega Hong Konga. Ravnanje sveta v tem prvem koraku pa lahko pomeni ključ za nadaljevanje ali zaustavitev Kitajske ekspanzionistične politike.

Britanske vize so v danih okoliščinah genialni ukrep. Ameriški umik posebnega statusa je sicer pričakovan, vendar bo najbolj udaril ravno ničesar kriv Hong Kong. Britanci so zato ubrali drugačno taktiko ter namesto ukrepov ali sankcij, ki bi škodovale Hong kongu, odprli nov zasilni izhod, ki ga imajo na voljo prebivalci Hong Konga.

Ni posebej verjetno, da bi se nenadoma 3 milijone Hongkonžanov preselilo v Združeno Kraljestvo, odpira pa vrata za to možnost, ki bi postala bistveno bolj realna v trenutku, ko bi se Kitajska odločila odločneje omejiti svoboščine prebivalcev mesta. Morebiten eksodus bi predstavljal hud beg možganov, ki bi opustošil lokalno gospodarstvo, zato bo zdaj Kitajska vlada morala dvakrat premisliti, preden Hong Kong udari še s kakšno izgubo svoboščin, ki gredo sicer tej komunistični državi precej v nos. Zato tudi takšen bes nad ukrepom viz.

Vprašanje pa seveda ostaja, ali bo Združeno kraljestvo, potisnjeno v brexit, zmožno kljubovati morebitnim kitajskim povračilnim ukrepom. Če smo se kaj naučili iz 20. stoletja je to, da zmaj nikoli ne naredi le enega koraka. Z vsakim naslednjim postaja močnejši in drznejši. Tudi Hitler je najprej priključil Avstrijo, nato Sudete ter šele nato napadel Poljsko.

Kdaj bo Kitajska prestopila mejo tolerance? Je to Hong Kong, Tajvan spopad z Indijo ali kaj drugega?

2 KOMENTARJI

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime