Lahko Anže Logar v Ljubljani spodnese Zorana Jankovića?

Vir posnetka: prenos seje komisije, arhiv MMC RTV.
POSLUŠAJ ČLANEK
"Na lotu lahko zadeneš samo, če kupiš srečko. Ljubljano lahko izboljšaš samo, če kandidiraš za župana. Torej kandidiram."

S temi besedami je eden vidnejših poslancev SDS, dolgoletni mestni svetnik Mestne občine Ljubljana, dr. Anže Logar, na Facebooku napovedal vstop v bitko za župansko mesto v slovenski prestolnici.

Spopad s politično zaščitenim in medijsko blago obravnavanim sedanjim županom Jankovićem se na prvi pogled zdi kot soočenje Davida z Goljatom, zmaga pa primerljiva loterijskemu zadetku, kot je primerjal Logar sam.

A podatki kažejo, da je župan Janković bolj ranljiv, kot se zdi na prvi pogled. Od svoje prve kandidature leta 2006 vse do tretje leta 2014 je namreč izgubil skoraj polovico vseh svojih volivcev. Izgublja jih približno 18 tisoč na vsak novi mandat. 

Če bi se ta trend nadaljeval, bi se škarje lahko zaprle tudi s kandidatom desne sredine. A ta bi za zmago moral močno preseči domet svojega političnega pola, ki se v Ljubljani vrti okrog 25 tisoč glasov.

Anže Logar se za eksperiment dosega močnega desnosredinskega politika v pretežno levem okolju zdi idealen kandidat, njegov rezultat pa bo podal pomembne odgovore tudi za politična razmerja na nacionalni ravni. 

Politična levica je, na 45 let podlage, v Ljubljani na oblasti vse od konca leta 1994, ko je pomladnega župana Jožeta Strgarja na prvih neposrednih volitvah zamenjal kandidat LDS, Dimitrij Rupel. Za njim so županski stolček zasedli Vika Potočnik (LDS: 1997, 1998-2002), Danica Simšič SD (2002-2006) in nato tri mandate Zoran Janković (2006, 2010 in 2014).

Vsa ta leta lokalnih volitev v Ljubljani je razmerje med levim in desnim političnim polom ostajalo močno vsaksebi, tako pri županskih kandidatih, kot pri volitvah v mestni svet. Levi župani so, večinoma z veliko prednostjo pred desnimi, v glavnem zmagovali v prvem krogu.

Dva kroga županskih volitev smo v Ljubljani videli trikrat. Leta 1994 je dr. Dimitrij Rupel v drugem krogu premagal dr. Franceta Bučarja (57%:43%), po predčasnem Ruplovem odhodu v diplomacijo je leta 1997 kandidatka LDS Vika Potočnik v drugem krogu premagala kandidata  SDSS Antona Jegliča (56%:44%), leta 2002 pa kandidatka ZLSD, Danica Simšič, takratno županjo Potočnikovo (55%:45%).

Prav kandidat SDS(S) Anton Jeglič je bil leta 1997 bližje zmagi kot katerikoli drugi pomladni politik v prestolnici v zadnjih 21 letih. V drugem krogu, ki je imel najnižjo volilno udeležbo v Ljubljani do sedaj (33,7%), ga je podprlo 31.486 volivcev. Za župana ni bil izvoljen, a takšnemu številu volivcev se je na pomladni strani približal zgolj še France Arhar leta 2006, ko ga je podprlo 27.225, oziroma dobrih 20 % volivcev. Tega leta je, s 63 % podporo, župan Ljubljane prvič postal Zoran Janković. Zanj je glasovalo 82.251 volivcev.

Nasploh se je volilna podpora županskim kandidatom levega političnega pola gibala med 50 in 70 tisoč glasovi, z občasnimi odstopanji navzgor in navzdol. Podpora kandidatom desno od sredine pa se je, prav tako z občasnimi odstopanji, vrtela med 20 in 25 tisoč glasovi.

Trend: Jankovića iz volitev v volitve voli manj ljudi. Je to priložnost za Logarja?


Rekordnih 82.251 glasov je bil, če odmislimo volilno zmago na državnozborskih volitvah 2011, ki pa se ni materializirala v prevzemu oblasti, tudi Jankovićev politični vrhunec. Od tu naprej mu je namreč vsak naslednji mandat podpora močno padala, a je še vedno zadostovala za izvolitev na župansko funkcijo.

Leta 2010 ga je (iz)volilo 64.187, oziroma dobrih 18 tisoč manj kot pred štirimi leti, vendar zaradi precej nižje volilne udeležbe z višjim odstotkom (65 %). V tretje, leta 2014 pa je zanj glasovalo zgolj še 46.173 Ljubljančanov, torej ponovno 18 tisoč manj kot v drugo. Ob še nižji, zgolj 36 % volilni udeležbi, je to še vedno zadostovalo za 57 % podporo in zmago v prvem krogu.

Zorana Jankovića je za župana leta 2014 izvolilo zgolj 20 % vseh volilnih upravičencev MO Ljubljana. 


Če je namreč šlo Zoranu Jankoviću iz volitev v volitve slabše, kakšnega napredka pri kandidatih desno od sredine tudi ni bilo zaznati. Ti so ostali ujetniki svojih cca 20 tisoč glasov, nad županom razočarani volivci pa so raje ostajali doma.

Kot kaže zgornji graf, so trendi absolutnega števila glasov tako za sedanjega župana Ljubljane kot za njegove protikandidate z desne sredine, padajoči. Pri Jankoviću sicer bolj očitno, a vprašanje je, če to dejansko odpira priložnost za močnega kandidata pomladnega pola, da z rekordnim rezultatom Jankovića premaga.

Nenazadnje je leta 2014 SDS z Anžetom Logarjem na čelu na volitvah v mestni svet dobila "le" 10.671 glasov, oziroma 13,5 %. NSi jih je dodala 5.507 (7 %), SLS pa 1.527 (2 %). Skupaj je to manj kot 20 tisoč glasov za pomladno trojko.

Vendar ime dr. Anžeta Logarja danes v slovenskem javnem prostoru pomeni nekaj drugega kot pred štirimi leti. Zato si pri oceni pomagajmo z najbolj svežimi podatki, ki so jih prinesle junijske državnozborske volitve. Na teh je v okraju Vič-Rudnik IV zmagal s 30 %, oziroma 3.715 glasovi.

A gre za enega od dveh najboljših okrajev za desnosredinske stranke v Ljubljani, ki predvsem SDS praviloma daje poslance v državni zbor, marsikateri kandidat te stranke pa je dosegel tudi tretjino in več glasov v okraju.

Relativna zmagovalka minulih volitev je sicer v ljubljanskih okrajih skupaj zbrala 32.050 glasov, kar je na zgornji meji že omenjenega dometa, a, preslikano v župansko tekmo, tudi upoštevajoč domet drugih pomladnih strank, najbrž premalo za prevzem prestolnice.





KOMENTAR: Rok Čakš
Logar bo težko zmagal. A dobili bomo odgovor, ali lahko SDS prinese dodano vrednost
Kljub temu, da Zoranu Jankoviću podpora v prestolnici z leti vidno usiha, pa bo kontroverznega ljubljanskega župana, vsem aferam navkljub, desnosredinskemu kandidatu težko premagati. Podatki jasno kažejo, da se domet politikov s pedigrejem politične desnice v prestolnici ustavi nekje pri 25, največ dobrih 30 tisoč glasovih, kar pa je za zmago, ne glede na protikandidata, enostavno premalo. Če bi dr. Anžetu Logarju kljub temu uspelo, bi bil to osupljiv politični podvig. Ob nesporni potrditvi Logarjevega političnega talenta bi pričal o dozorevanju ljubljanskega volilnega telesa, da je zmožno pogledati preko levo-desnih predsodkov ter izvoliti sposobnega človeka, četudi je drugačnega nazorskega in političnega prepričanja. Pustimo vrata za presenečenja priprta, a glede na minule izkušnje se vendarle zdi, da je od Ljubljančanov kaj takšnega preveč za pričakovati. Zato bo za Logarja uspeh vsak rezultat, ki bo presegel dosedanje domete pomladnih županskih kandidatov v Ljubljani. Njegov izplen v prestolnici pa bo pomemben znak, ali je Logar dejansko politik, ki bi na čelu SDS tej stranki lahko prinesel dodano vrednost v smislu dosega proti zmerni sredini, ki je pod Janšo izgubljena. Po drugi strani bi potiskanje prvorazrednega politika in potencialnega naslednjega voditelja SDS v na videz vnaprej izgubljeno bitko paranoični lahko razumeli tudi kot striženje peruti (pre)ambicioznem in preveč priljubljenem konkurentu. Povprečen rezultat bi ga lahko ohladil in tudi degradiral znotraj stranke. Morebiten senzacionalen uspeh pa bi ga na župansko mesto, stran od osrednjega političnega dogajanja, parkiral vsaj za štiri leta. A takšne misli prepustimo paranoikom in se raje veselimo prvega resnega, vznemirljivega političnega spopada za prestolnico po dolgem, (pre)dolgem času. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30