Lačnih otroških ust, ki koristijo brezplačen topli obrok, več v mestu kot na vasi

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Prejšnji teden je vlada vse slovenske občine in šole pozvala, da tudi v času šolanja na daljavo omogočijo tople obroke za svoje učence, brezplačno za tiste, ki so tudi sicer do tega upravičeni.

Na portalih Celje.info in  Kozjansko.info so povprašali po osnovnih šolah, koliko šolarjev dejansko koristi možnost brezplačnega obroka in kakšnemu deležu vseh šolajočih ta sploh pripada.

V celjskem mestnem okolju je upravičencev do brezplačnega šolskega obroka med osnovnošolci približno 30 %, v pretežno podeželskem kozjansko-obsoteljskem pa slaba četrtina vseh obvezno šolajočih. Nadaljnji 30 % deleže od vseh upravičenih v celjskih osnovnih šolah to možnost tudi koristi, medtem ko na šolah Kozjanskega in Obsotelja le desetina vseh, ki so do tega upravičeni.  

Brezplačni topli obrok pripada vsem učencem in dijakom iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 382,82 evra. Prav tako brezplačni topli obrok pripada učencem in dijakom, ki so nameščeni v rejniško družino. In dostop do (brezplačnega) šolskega obroka so na poziv vlade na občinah in šolah omogočili tudi v času šolanja na daljavo.

A podatki z dveh območij Savinjske regije kažejo, da se te možnosti poslužuje zelo malo otrok. Je pa tako upravičencev kot tistih, ki svojo pravico tudi koristijo, več v mestnem okolišu Celja kot na pretežno ruralnem Kozjanskem in v Obsotelju.

Po podatkih občine ima v Mestni občini Celje od skupno 4.300 učencev prehrano subvencionirano 1.300 učencev. Od teh 1.300 se je na brezplačen topel obrok prijavilo nekaj več kot 400 oz. 30 % upravičencev, a to število iz dneva v dan raste.

Na enajstih osnovnih šolah, ki so poslale podatke (od šestnajstih na območju KiO), je 3.453 učencev. Od tega jih je slaba četrtina upravičenih do brezplačnega toplega obroka. A to možnost koristi manj kot desetina upravičencev. Vendar pa se tudi v teh občinah število otrok, ki želijo to možnost izkoristiti, iz dneva v dan povečuje.

V Mestni občini Celje torej možnost brezplačnega toplega obroka v času šolanja od doma koristi dobrih 9 % vseh šolajočih otrok, v občinah Kozjanskega in Obsotelja pa je takšnih le 2,5 %. A ko gre za reševanje socialnih stisk v težkih okoliščinah nalezljive bolezni, vsaka lačna usta štejejo.

KOMENTAR: Uredništvo
Zakaj tako malo ter od kod razlika med mestom in podeželjem?
Informacija o večjem deležu otrok, upravičenih do brezplačnega toplega šolskega obroka, v mestu kot na vasi je morda presenečenje, še posebej če vemo, da so podeželski podatki iz enega najmanj razvitih območij v Sloveniji. A ta standard najbrž dvigujejo kraji kot so Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina, kjer je kvaliteta življenja razmeroma dobra. Zgolj na prvi pogled pa morda preseneča, da je med upravičenci ravno v mestu višji delež tistih, ki to možnost tudi koristijo. Na prvi pogled zato, ker če pomislimo bolje, način življenja na podeželju še vedno omogoča, da so otrokom, prisiljenim v šolanje od doma, topli obroki na voljo doma namesto v šoli. Pogosto skupaj ali blizu še vedno živijo razširjene družine, na kmetih se tako ali tako kosilo kuha vsakodnevno, kar je v mestih vse redkejša praksa. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, čemu vendarle več na daljavo šolajočih se otrok ne koristi bonitete, ki jim jo omogoča država, oziroma domače občine in šole. Kot je bilo slišati s terena, je vmes lahko tudi občutek sramu na eni, oziroma ponosa na drugi strani. Brez raziskav je sicer težko reči, a morda je ta med podeželskimi ljudmi še vedno bolj prisoten kot med mestnimi. Kakorkoli že, ko gre za reševanje socialnih stisk v težkih okoliščinah nalezljive bolezni, vsaka lačna usta štejejo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike