Kurz iskreno o težavah z migranti iz "popolnoma različnih kultur" in zakaj bo "afganistanski problem" reševal tudi na slovenski meji

Uredništvo
Foto: zajem slike bild.de
POSLUŠAJ ČLANEK
"Wir schaffen das", zmoremo, so slovite besede Angele Merkel izpred šestih let, o katerih danes v Nemčiji in marsikje drugje po Evropi nihče več ne razmišlja, da bi jih še kdaj uporabil. 

Nasprotno, Evropa ima problem, ki z umikom iz Afganistana postaja še aktualnejši, je prepričan avstrijski kancler Sebastian Kurz. V nedeljskem intervjuju za Bild je odkrito spregovoril o problemu "prišlekov iz popolnoma različnih sistemov in kultur" ter med drugim dejal, da je Turčija v primerjavi z Nemčijo, Avstrijo ali Švedsko "primernejši kraj" za bivanje afganistanskih beguncev.

Kurz je tudi zatrdil, da se v njegovi državi po migracijskem toku razrašča nasilje. Pogovori o deportacijah in na splošno tujcih v državi so v naši severni sosedi zadnje tedne ena izmed glavnih političnih tem. K temu je precej pripomoglo okrutno posilstvo in umor 13-letne deklice, za katerega so osumljeni trije Afganistanci.

Že dan pred kanclerjevim intervjujem je avstrijska vlada sporočila, da bo napotila dodatne vojake na vzhodno mejo z Madžarsko in najbrž tudi s Slovenijo, da ustavi pritok nezakonitih migrantov.

Avstrijski kancler je v intervjuju spregovoril o pričakovanju nedavnega migracijskega vala iz Afganistana, ki je in bi še lahko sledil umiku zavezniških sil iz te države in dejal, da je Turčija "bolj primeren kraj" za beg Afganistancev namesto v Nemčijo, Avstrijo ali Švedsko.

Kurzevi komentarji se predvsem nanašajo na sprejemanje novega svežnja finančne pomoči Afganistanu in njegovim sosedam s strani Evropske unije, da bi na tak način omejila pretok beguncev iz te azijske države.

Dva predstavnika EU sta prejšnji teden za Reuters povedala, da bo načrt, ki je v pripravljalni fazi, vključeval več finančne pomoči Afganistanu, Pakistanu in državam v regiji. Cilj je pomagati beguncem bližje njihovemu domu in se izogniti novemu pretoku prosilcev za azil v EU, so dejali uradniki. Umik zavezniških vojakov iz Afganistana po skoraj dveh desetletjih je namreč spodbudil Talibane, ki bi lahko prevzeli nadzor nad večjim delom države, kar bi spodbudilo nov pretok beguncev in migrantov iz te države.

»Problemov Afganistana ne moremo rešiti tako, da v Nemčijo in Avstrijo pripeljemo veliko ljudi, tako kot leta 2015. Razmere na terenu moramo izboljšati. Če morajo ljudje pobegniti iz Afganistana, potem menim, da so sosednje države, Turčija ali varni deli Afganistana zagotovo primernejši kraj kot Nemčija, Avstrija ali Švedska,« je Kurz v intervjuju za nemški časopis Bild.

Zelo ostro je zavrnil islamski ekstremizem in njegovo ideologijo. "Te bolne ideologije nočem uvažati v Evropo," je dejal Kurz. “Hvala Bogu, da se mnogi migranti dobro integrirajo, vendar imamo v Evropi več ljudi, ki so v Evropo prinesli točno te ideje. V zadnjih letih smo s temi migracijskimi tokovi v Evropo uvozili veliko antisemitizma. Med njimi so očitno homofobi in ljudje, ki ne spoštujejo pravic žensk.«

Kot je v nadaljevanju dejal Kurz, se je po kontinentu medtem že razširilo spoznanje, da so množične migracije iz popolnoma različnih kultur v Evropi povzročile ogromne težave. Izpostavil je varnostne razmere v nekaterih francoskih predmestjih, izkušnje, ki jih vedno znova doživljajo v Belgiji in nekaterih drugih državah, tudi Avstriji.

Sebastian Kurz: »Pravica do azila je bila zastavljena kot individualna pravica, kadar je nekdo preganjan iz političnih ali verskih razlogov. Ni bilo mišljeno, da se bodo ljudje iz celotnih držav ali regij podali na pot, pri tem izbrali državo v Evropi in rekli: "želim v Nemčijo".  To ni bil namen snovalcev pravice do azila.«


Avstrijski kancler je opozoril na napako, da se priseljenci nagnetejo skupaj, v svojih okrožjih in četrtih. »Res je, imamo ogromno težav z mnogimi, ki prihajajo iz Afganistana, Čečenije in drugih delov sveta, iz popolnoma različnih sistemov in kultur.«

Če ne zmorejo v Afganistanu, bodo zadeve reševali na slovenski in madžarski meji


Že dan pred kanclerjevim intervjujem pa je avstrijska vlada sporočila, da bo napotila dodatne vojake na vzhodno mejo z Madžarsko, da ustavi pritok nezakonitih migrantov.

Med razlogi so navedli, da Avstrija ni mogla dobiti potrebne podpore EU in skupaj z Nemčijo ne more rešiti problema EU v Afganistanu. Ugotavljajo namreč, da so migracijski predpisi, ki jih je predlagala EU, neučinkoviti. Zato bodo število vojakov, ki so trenutno na vzhodnih mejah, kmalu povečali s 1.000 na 1.400, zlasti zaradi dogajanja na madžarski meji. Tam naj bi v začetku tega leta ujeli 200 tihotapcev ljudi. Lahko pa bi se povečalo tudi število vojakov na mejah s Slovaško in Slovenijo.

Posilstvo in umor 13-letnice šokiral in razplamtel debato o deportacijah migrantov


Debato o deportacijah migrantov v Afganistan je pred dvema tednoma spodbudil tudi šokanten surovi umor 13-letne deklice v Avstriji. Najstnico iz majhnega mesta v Spodnji Avstriji so junija našli mrtvo na Dunaju. Osumljenci naj bi bili stari med 16 in 25 let in so vsi iz Afganistana. Deklico so najprej omamili, nato posilili, na koncu ubili in odvrgli na trato v enem od dunajskih okrožij.

Eden od osumljencev, 18-letni Afganistanec, je v Avstriji od leta 2015. Pred tem je bil obsojen na tri zaporne kazni, njegova prošnja za azil je bila zavrnjena in naj bi ga izgnali, a se to ni zgodilo. Deklica naj bi sicer migranta poznala in v njegovo stanovanje stopila po lastni volji.

Na splošno je mnenje do tujcev v Avstriji v anketi, ki je bila objavljena pred surovim umorom deljeno. 45 odstotkov jih pravi, da je življenje z migranti »precej slabo« 47 odstotkov pa jih ocenjuje, da je življenje z migranti »precej dobro«. Razlike nastajajo med različnimi starostnimi skupinami in glede na izobrazbo anketirancev. 63 odstotkov Avstrijcev, starih od 16 do 29 let, meni, da je sožitje z migranti dobro, medtem ko 57 odstotkov ljudi, starih 60 let in več, sožitje s tujci vidi kot slabo.

Med Avstrijci z univerzitetno izobrazbo se je stopnja pozitivnega odnosa do življenja s tujci povzpela na 61 odstotkov.

Avstrija se zaveda, kako pomemben je boj proti islamskemu terorizmu


Sosednja Avstrija si namreč že več let prizadeva za boj proti terorizmu, še posebej islamskemu. Ta določa, da ima avstrijska zakonodaja vedno prednost pred islamskimi prepričanji. Že leta 2018 je na podlagi tega zakona Avstrija zaprla več mošej in deportirala desetine turških imamov. Nov korak na tej poti je tudi junija objavljeni interaktivni nacionalni zemljevid političnega islama. (O tem smo že pisali), zaradi katerega njegovi avtorji potrebujejo policijsko zaščito.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Porast migrantskega kriminala v Ljubljani: komu koristi, če se oblast pretvarja, da teh problemov ni?
  • 22. 10. 2023
Italija podaljšuje nadzor na meji s Slovenijo, vse kaže, da ravna prav
  • 18. 01. 2024
So posilstva posledica kulturnih razlik? »Migrante je treba podučiti, da prisotnost ženske v javnosti brez tančice ali moškega spremljevalca še ne pomeni, da jih lahko spolno nadlegujejo«
  • 13. 11. 2023