Kulturni praznik med kulturo in umetnostjo

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku (vir foto: arhiv MMC RTV)
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je kulturni praznik, obletnica smrti enega večjih slovenskih pesnikov. Danes je dan, ko muzeji in galerije ponujajo brezplačni vstop v svoje zakladnice in zaradi česar se napolnijo s trumami obiskovalcev. Je dan, ko se po vsej Sloveniji odvijajo raznorazne kulturne prireditve in recitali, ki se jih "spodobi" obiskati.

Je treba biti malo kulturen, radi rečemo ob teh priložnostih. Omenjena situacija odraža naše nekorektno ločevanje dveh sicer tesno povezanih, vendar vseeno bistveno različnih pojmov: umetnosti in kulture.

Kulturo bi lahko v nekaj potezah označili kot skupek produktov posameznika ali skupnosti: v ta koš spadajo tehnika, znanost, moralni sistemi, načini vedenja, navade, kot tudi umetnost. V kulturo tako spadajo nogavice, stripi, golf, hip hop, miti in zgodovina, podjetništvo, elektrotehnika in biologija, bonton, Michelangelove umetnine in Duchampov pisoar.

Umetnost kot košček kulture predstavlja širok spekter dejavnosti, ki jih ustvari nek posameznik, in rezultati teh dejavnosti, ki odražajo predstavo o resničnosti in posredujejo čustva. Zato niti ni nenavadno, da se pojma rado meša. Za razjasnitev zmešnjave pa institucije ne pripomorejo veliko.

Na dan kulture se nagrade podeljuje zgolj umetnikom


Za Prešernov dan, ki ga označujemo kot kulturni praznik, se denimo dodeljuje Prešernove nagrade in nagrada iz Prešernovega sklada, najvišje priznanje za dosežke na področju umetnosti tistim, ki so "trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico": torej igralcem, skladateljem, glasbenikom, arhitektom, vizualnim ustvarjalcem, pisateljem.

Pustimo za zdaj vprašanje, komu se dodeljuje Prešernovo nagrado in kakšne kriterije sklad jemlje v zakup, in koliko lahko po njihovem mnenju oskrunjen državni simbol lahko trajno obogati slovensko kulturno zakladnico.

Kulturo in umetnost je na letošnji proslavi med seboj mešal tudi predsednik Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer, ki je v svojem govoru izpostavil, da želijo oblasti z rezanjem sredstev potisniti moč kritične umetnosti na obrobje in se zadovoljiti z umetnostjo, ki prinese več dobička kot kvalitete. Hkrati je govoril o "ubijanju nacionalne kulture" ter se spominjal Cankarjevih besed, da je "zgodovina narodove kulture je zgodovina naroda samega". 
Je že res, da je bil Prešeren pesnik in zato umetnik, vendar če je dan posvečen slovenski kulturi, naj jo praznik tudi tako odraža: od podjetništva do biologije, če povzamem zgoraj napisano.

Tudi znanstveniki in podjetniki prispevajo k slovenski kulturi!


Je že res, da je bil Prešeren pesnik in zato umetnik, vendar če je dan posvečen slovenski kulturi, naj jo praznik tudi tako odraža: od podjetništva do biologije, če povzamem zgoraj napisano. Zoisove nagrade za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela imajo v medijih bistveno manj odmeva, prejemniki pa bi prav tako morali prispevati k rasti slovenskega naroda, kot prejemniki Prešernove nagrade.

Möderndorfer je v svojem govoru na proslavi črnogledo govoril tudi o tem, da živimo v času, ko se ustvarjalnosti ne ceni več, ko vsi za drobtinice kruha delajo kot samostojni podjetniki; drznil si je tudi reči, da država izvaja genocid nad lastnim narodom, ker umetnikom reže sredstva.

Bila bi diskriminacija, če bi se s temi besedami ciljali zgolj na umetnike; saj niso zgolj umetniki prisiljeni v samostojno podjetništvo! So pa oni tisti, ki lahko z nekaj izzivanja, ki bi ga pri kakšni drugi osebi dojemali kot bogoskrunsko, pridobijo nekaj tisočakov nagrade.

Ko je že toliko govora o spornih nagrajencih-umetnikih, pa naj se ne pozabi, da je 8. februar kulturni praznik, v katerem bi se moralo praznovati vse, kar gradi in krepi slovenski družbo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike