Kultura v Butalah - Je stanje res tako brezupno?

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Vsako leto na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu poteka podelitev Prešernovih nagrad, najvišjega državnega odlikovanja na področju kulture. Prireditev bi najlažje opisali z besedami, že videno. Najverjetneje čez nekaj časa nikomur, razen nagrajencem, ne bo ostala v posebnem spominu.

Kljub temu pa ni odšla mimo popolnoma neopaženo. Nekaj pozornosti, vendar manj kot prejšnja leta, so ji namenili tudi v medijih in na družbenih omrežjih.

Večina medijev je vsaj na kratko povzela Vinka Möderndorferja, nekaj, vendar bistveno manj pozornosti pa namenila tudi nagrajencem. Nagradi za življenjsko delo sta prejela kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin.

Slednji je bil na podelitvi odsoten. Bjanka Adžić Ursulov pa se je le iskreno zahvalila za nagrado, zelo iskreno sicer, vendar v njenih besedah ne moremo najti iztočnic za nadaljnjo debato.

Möderndorfer v govoru zopet oster


Ob domiselni interpretaciji Prešernove poezije je proslavo še najbolj zaznamoval govor predsednika Prešernovega sklada. Bil je prav tako oster kot v prejšnjih letih.

V govoru je opozoril na spregledano 150. obletnico rojstva Frana Milčinskega in 120. obletnico njegovih Butalcev. Ta spregled po njegovem mnenju kaže na to, da se nismo sposobni smejati lastnim napakam:

"Butalce smo že davno prebutalili." Niso več karikatura, temveč realnost.

"Njegovim Butalcem se vedno bolj grenko smejimo, odkar imamo svojo državo. Skozi smeh nam slika naš nacionalni portret." še dodaja.


Klasično oster pa je bil tudi do slovenske politike. V govoru je primerjal ceno oklepnikov s stroški kulturne produkcije in infrastrukture. Ducat oklepnikov je novi NUK, en sam oklepnik pa pomeni 15 slovenskih filmov, poudarja.

Prezrl pa ni niti na dejstva, da je Slovenija trenutno brez kulturnega ministra. Izrazil je skrb nad tem, da je odletel nekdo, ki si je drznil pričeti čistiti Avgijev hlev slovenske kulture. Bomo še lahko dobili takega ministra, če bodo takšnega takoj odstavili, še izpostavlja.

Odziv na proslavo na družbenih omrežjih


Odzive na družbenih omrežjih je v večini sprožil Möderndorferjev govor. Nekdanji predsednik vlade Janez Janša se je s svojim odzivom najverjetneje še bolj zameril kulturnikom. Toda podatek je resničen. Mnogo teh statusov se je podeljevalo prav pred lanskimi volitvami, saj so se bali, da bi se s spremembo oblasti množično podeljevanje teh statusov ustavilo:


Tako dobra kultura - pa tako malo denarja od politike


Toda današnja debata vendarle ni šla v smer medsebojnih političnih obračunavanj temveč je ostala v okviru relacije politika - kultura.



Podobno mnenje v svojem članku in tvitih razvija tudi Marko Crnkovič. Izpostavlja, da bo počasi treba nehati z neprestanim slikanjem umetnikov kot nemočnih žrtev politike:

Medtem pa Žiga Turk izpostavlja, da so kulturne kolumne nekam predolgo aktualne, kar jemlje kot dokaz, da se pri nas nič ne spreminja. Iz njegove kolumne se namreč zelo težko ugotovi, da je stara že več let.



KOMENTAR: Uredništvo
Dan, ko jamramo o slovenski kulturi
Dejansko bi lahko rekli, da je kar prav, da slovenski kulturni praznik praznujemo 8. februarja, na dan smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. To je vsekakor bolj smiselno, kot če bi ga praznovali na njegov rojstni dan 3. decembra. Šalo na stran, čas je, da se nehamo pogovarjati o tem, da kultura nastaja le na podlagi denarja. V Sloveniji je na področju kulture trenutno zaposlenih skoraj 15.000 oseb. Vsak državljan pa je zanjo letno v povprečju namenil dobrih 190 EUR, država pa skupno 410 milijonov EUR. Je to preveč ali premalo? Težko je reči, denarja za vse najverjetneje nikoli ne bo dovolj. Se pa s tem denarjem zagotovo da storiti veliko. Zato vsakoletno jamranje o škrti politiki počasi postaja otročje. Če denarja zanjo ne more najti predsednik vlade, ki izhaja iz kulturniških vrst, potem tega najverjetneje ni mogoče storiti. Vsaj ne v takšni meri, kot bi si kulturniki želeli. Morda bi bil zato čas, da se kulturna srenja ozre vase. Dokler je v njej prostor za šarlatane, plagiatorje, koritnike in nenadarjene umetnike, ji verjetno ne bo pomagala niti podvojitev sredstev. Zato bi bil na eni od naslednjih proslav čas, da se končno zazre vase. Tako bo potem enkrat dozorelo spoznanje, da obstajajo tudi manjši narodi od Slovencev, dober primer so lahko Islandci, ki z bistveno manjšim kulturnim proračunom v mednarodnem merilu ustvarijo bistveno več kakovostne kulturne produkcije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30